Šmučeva je na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači uvodoma opozorila, da je težko govoriti o minimalni plači, ne da bi izpadel vzvišen in nečuteč, saj so prejemniki teh plač ranljiva skupina.
Strinjala se je, da jih je treba ščititi, a mednarodne konvencije navajajo, da je treba vprašanje minimalne plače reševati v socialnem dialogu, ki edini omogoča pretehtano odločitev. Če se preskoči to varovalko, nastanejo družbeni problemi, je pojasnila.
In prav to se je po njenih besedah zgodilo lani, ko je slovenska politika s sprejetjem nepremišljenega zakona, ki ni bil usklajen, ki ni skladen ne s pravno ne s socialno in ne z ekonomsko logiko ter ga ni pospremil noben izračun učinkov po panogah ali regijah, vse izpostavila resnim tveganjem.
Poseg politike v minimalno plačo naj bi bil povsem nepotreben, saj je trg dela “več kot deloval”. Lani je Slovenija beležila rekordno zaposlenost, masa plač pa se je povečala za 24 odstotkov, tako da so bili proračun ter pokojninska in zdravstvena blagajna na rekordni ravni, je spomnila.
V GZS se zato ne morejo sprijazniti z grobim posegom v sistem minimalne plače. “Tisti, ki pravijo, da so delavcem zagotovili višje plače, so neiskreni. Niso povedali, da bo novela zakona najbolj udarila po ranljivih posameznikih, podjetjih in panogah, pa tudi po malo manj ranljivih,” je bila ostra Šmučeva.
Raziskave namreč kažejo, da so službe že zdaj težje dosegljive prav posameznikom z manj znanja in izkušnjami in teh po Sloveniji ni malo, je navedla. Zaradi višje minimalne plače naj bi podjetja, ki jih ukrep ne bo dotolkel, produktivnost krepila tudi z avtomatizacijo delovnih procesov, zaradi česar bo prišlo do manjših potreb po zaposlovanju ljudi, ki zdaj delajo na manj zahtevnih delovnih mestih.
Poleg tega bodo stroški v podjetjih zaradi sprememb zelo narasli. “Po naših izračunih se bo morala masa za plače povečati za petkrat več kot ob letošnji uskladitvi minimalne plače,” je pojasnila. GZS zato pričakuje rast vhodnih stroškov, “to pa bo pognalo konkurenčnost slovenskih podjetij navzdol, zlasti izvozno usmerjenih”. “Posledično bodo zrasle tudi cene za vse državljane – od osnovnih živil, vrtcev, domov za starejše,” je nanizala.
Šmučeva je napovedala še, da nas bo doletela “uravnilovka zgodovinskih razsežnosti”. Boji se, da bo na minimalni plači pristala polovica zaposlenih v državi.
Obregnila se je tudi ob visok delež, ki ga Slovenija namenja za socialne transfere. Letos bo šlo za ta namen 1,34 milijarde evrov, je spomnila. “S tem spodbujamo mentaliteto, da zame delajo drugi, čeprav zmorem,” je bila kritična. “Past brezposelnosti je pri nas ena največjih na svetu,” je dodala. Socialna politika bi morala namesto tega spodbujati delo, ki da je najboljša zavarovalna polica.
“Zarezati v družbeno tkivo je lahko, pozdraviti to tkivo pa je dolgotrajen proces,” je posvarila in sklenila s pozivom, naj država ne naredi napake, ki bo povzročila nepotrebno razdejanje v velikem delu gospodarstva in v marsikateri družini.
Novela zakona je minimalno plačo z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače – dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 – ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
