Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor dr. Stane Klemenčič je povedal, da bo škodo v kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu ipd., mogoče bolj natančno oceniti sicer šele po nekaj dnevih polne vegetacije, a prve ocene že kažejo, da je prizadetost zaradi mraza precejšnja, tudi škode bo torej kar nekaj, na nekaterih kmetijah tudi "prava katastrofa". Skoraj povsem so namreč uničeni orehi, zelo so utrpele tudi sadne sorte s koščicami (breskve, češnje, slive, marelice ...), nekoliko manj jabolka. "Vse je sicer odvisno od občutljivosti posamezne sorte, od razvojne stopnje, v kateri je rastlina, in na kakšni legi," razlaga Klemenčič. Ugotavljajo, da se je mrzel zrak zadrževal v bolj nizkih legah, zato je tam tudi več škode: "V Ormožu so na primer ponekod temperature padle tudi na minus šest stopinj Celzija. "V vinogradih na nižjih in nekarakternih legah, rane sorte so bolj poškodovane," še pravi direktor zavoda. V poljedeljstvu je utrpela predvsem zgodnja sorta krompirja, žita manj, bolj solatnice. Izpada pridelka bo pri nekaterih torej precejšen, s tem pa tudi prihodka, dodaja Klemenčič. V Pomurju pozeba največ škode naredila vinogradom in sadnemu drevju Spomladanske pozebe pestijo tudi kmete v Pomurju, kjer je po ocenah murskosoboškega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije največ škode nastalo na vinogradih pa tudi na sadnem drevju. Prizadete so vse vrste sadja, tako na nižinskem delu pokrajine kakor v višjih območjih. Škoda bo, kot pojasnjujejo, vidna šele v prihodnjih dneh. V Pomurju je pozeba prizadela tudi poljščine, predvsem vznikle buče, krompir in koruzo, vprašanje pa je, kako bo pozeba delovala na oplodnjo ozimnih žit, ker so le te v klasenju, in kaj se bo zgodilo s cvetočo oljno ogrščico in zelenjadnicami. Škoda bo vidna čez nekaj dni, tako da kmetom svetujejo, da redno pregledujejo posevke poljščin, zelenjadnic in trajnih nasadov. "Šele čez nekaj dni bomo lahko dali konkretne nasvete kmetom po pozebi," so dodali.Maribor