Prvo in drugo uvrščeno stranko je ločilo le 0,2 odstotka glasov, pri čemer so Socialni demokrati osvojili 17,7 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Socialni demokrati pod vodstvom 56-letnega bivšega sindikalista Anttija Rinneja, ki so se med predvolilno kampanjo osredotočili na nasprotovanje varčevalnim ukrepom prejšnje desnosredinske vlade Juhe Sipiläja, bodo prvič po 16 letih prevzeli vodenje vlade.
Pravi Finci pod vodstvom evropskega poslanca Jussija Halla-aha so v predvolilni kampanji stavili na protimigracijsko karto in nasprotovanje “podnebni histeriji”. Ob obljubah, da bodo skoraj povsem ustavili priseljevanje, se je stranki v zadnjih mesecih močno povečala podpora.
Število sedežev v parlamentu so več kot podvojili, s 17 na 39. Prav tako so nadomestili vse izgube izpred dveh let, ko je Prave Fince ob izvolitvi Halla-aha za vodjo stranke zapustila več kot polovica poslancev.
Med predvolilno kampanjo je večina strank izrazila zadržke glede možnosti sodelovanja s Pravimi Finci.
Finske vlade so običajno koalicijske, sestavljajo jih tri ali štiri stranke, za večino pa potrebujejo 101 poslanski glas.
Vodja socialdemokratov Antti Rinne je pred volitvami dejal, da bi njegova stranka zelo težko vstopila v koalicijo s Pravimi Finci. Po objavi izidov nedeljskih volitev pa ni izključil možnosti sodelovanja in je dejal, da “ima vprašanja” za to skrajno desno stranko.
“Vprašanja bodo glede vrednot,” je Rinne izjavil za medije. “Vrednote socialdemokratske stranke so zelo pomembne, so lepilo, ki bo vlado držalo vlado skupaj,” je dodal.
Rinne bi lahko vlado sestavil tudi s konservativno stranko Nacionalna koalicija, ki je na volitvah osvojila 38 sedežev in se je uvrstila na tretje mesto.
Največja poraženka volitev je Sredinska stranka dosedanjega premierja Juhe Sipiläja, ki je osvojila 31 sedežev. Analitiki krivdo za slab rezultat stranke pripisujejo težkim ekonomskih odločitvam, ki je morala vlada sprejeti za ponoven zagon gospodarstva po dolgotrajni krizi.
Volilna udeležba je bila 72-odstotna, kar je več kot pred štirimi leti, ko je na volišča prišlo 70,1 odstotka Fincev.
