“Soglasja nismo dosegli in dogovor je, da nadaljujemo s pogajanji,” je po seji o obravnavi davčnih sprememb na današnji seji ESS povedal Bertoncelj.
Na mizi sta dve možnosti: da vlada v DZ pošlje paket davčnih sprememb, kot je bil dogovorjen na zadnjih pogajanjih, ali pa se ga spremeni tako, da bi lahko ukinili dodatno zdravstveno zavarovanje oz. ga spremenili, pa je pojasnil Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije. Kaj konkretno bi ti predlogi pomenili v številkah, navzoči na seji po njegovih besedah niso slišali.
Na novinarsko vprašanje, ali bo sestavni del pogajanj iskanje sredstev, ki bi izpadla zaradi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je Bertoncelj odvrnil, da se do tega niso opredeljevali, a je hkrati opozoril, da so dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dolgotrajna oskrba in davčna reforma povezani ukrepi, o katerih se bo treba pogovarjati povezano.
Tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je povedala, da socialni partnerji glede predlaganih davčnih sprememb niso enotni. “Če bo šel paket davčnih sprememb v parlamentarno razpravo, bo šel brez soglasja socialnih partnerjev. Očitno so razlike med nami prevelike, da bi lahko prišlo do soglasja,” je dejala.
Potem ko je bila maja že uveljavljena razbremenitev regresa, je vlada junija dala v javno obravnavo še dodatne predloge davčnih sprememb, s katerimi naj bi razbremenili delo, izpad prihodkov pa nadomestili z dodatno obdavčitvijo kapitala.
Po zaključeni javni obravnavi in sestanku pogajalske skupine ESS v začetku septembra so izhodiščni predlog nekoliko spremenili: razbremenitev pri dohodnini bo nekoliko manjša od sprva predvidene, stopnja davka od dohodkov pravnih oseb pa se v letu 2020 še ne bo zvišala, medtem ko zvišanje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov ostaja.
Vlada bi morala te predloge potrditi na četrtkovi seji in jih poslati v sprejem državnemu zboru, da bi bili sprejeti še letos in uveljavljeni s 1. januarjem 2020. Vendar pa je Bertoncelj danes socialnim partnerjem predlagal dodatna pogajanja, na katerih pa delodajalcev po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha ne bo.
Predlagane spremembe pri dohodnini se Mehu ne zdijo optimalne, a se mu zdijo sprejemljive. “Izjemno pomembno se nam zdi, da se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb ne zviša z 19 na 20 odstotkov, da bomo lahko razvijali podjetja in bodo lahko naši zaposleni dobili višje plače,” je dejal.
“Raje vidimo, da se zviša minimalna davčna stopnja na sedem odstotkov, kot pa da se zviša davek od dohodkov pravnih oseb,” je dodal Meh.
Bertoncelj je danes predstavil tudi pripravo predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti. Ta sicer še ni dokončno pripravljen, saj je vlada prejšnji teden po objavi najnovejših gospodarskih napovedi proračunskim porabnikom naložila, naj nekoliko umirijo apetite. Kljub temu bo na voljo največ denarja doslej, končni predlog pa naj bi vlada potrdila v četrtek.
Glede na poslabšanje gospodarskih napovedi se zdi Mehu prav, da se poraba zmanjša. “Mislim, da je prav, da pride manj sredstev na ministrstva. Ta imajo veliko sredstev, največ v zgodovini Slovenije, in verjamem, da bodo lahko optimalno delovala tudi ob zmanjšanju proračuna,” je dejal.
“Gre za to, da lahko razdelimo toliko, kot imamo,” se je strinjal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. “Posamezna ministrstva nikoli ne uporabljajo tega stališča, pač pa vedno govorijo o potrebah, ki pa so seveda daleč večje od možnosti,” je dodal.
Delodajalcem se zdi po Smoletovih besedah najbolj pomembno, da se s proračunom v največji možni meri podpre razvoj, šolstvo in tudi zdravstvo. “A naš največji strah in težava je, da vsi želijo več, vsi imajo večje potrebe in neizčrpen rudnik vidijo v dodatnih obremenitvah gospodarstva,” je še opozoril.
