Afera, ki je v javnost prišla začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je zdravnik Ivan Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje.
Tožilstvo mu je sprva očitalo umore, in sicer šestih bolnikov. Tožilka Katarina Bergant je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje.
Radanu obtožnica očita še ponarejanje listin, ker naj bi svojemu predstojniku vročil ponarejene izvide o svojem zdravljenju na kliniki na Dunaju. Obtožen je tudi neupravičenega slikovnega snemanja. Na njegovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov, večinoma v nezavestnem stanju, za katere mu tožilstva očita, da ni pridobil soglasij. Prav tako mu obtožnica očita zlorabo uradnega položaja zaradi predpisovanja zdravil, napisal je namreč veliko število receptov predvsem za večje količine pomirjeval in zdravil za zdravljenje epilepsije.
Tožilka Bergantova je sodišču predlagala, naj obdolženemu izreče enotno kazen 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Radan je sicer kmalu po izbruhu afere vrnil zdravniško licenco in se tako izognil disciplinskemu postopku zdravniške zbornice.
Obramba pa predlaga popolno oprostitev Radana. Obdolženčeva zagovornika Gorazd Fišer in Milan Krstić sta v zaključnih besedah izrazila prepričanje, da Radanu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja, obdolženi pa je zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.
Krstič je med drugim ocenil, da je bil postopek proti Radanu sprožen, da se je v UKC Ljubljana pozornost preusmerilo z drugih afer, kot je bila otroška srčna kirurgija. Zavrnil je tudi očitke glede neupravičenega predpisovanja zdravil, češ da je vsa zdravila predpisoval bolnikom, ki jih je prej pregledal in ki še danes jemljejo ta zdravila, glede zdravil, ki jih je Radan predpisal sam sebi, pa da je imel obdolženi navado iz nove škatlice pojesti eno ali dve tableti, nato pa je to zavrgel.
Skoraj tri leta dolgo sojenje so zaznamovale besedne vojne med obrambo in tožilstvom. Ostra so bila tudi večkratna soočenja med izvedencem sodišča, Avstrijcem Wolfgangom Krollom, in strokovno pričo tožilstva, slovensko strokovnjakinjo za paliativno oskrbo Matejo Lopuh. Zdravnika sta do zadnjega ostala na popolnoma nasprotnih bregovih glede mnenja, ali so štirje bolniki umrli zaradi dodajanja morfija, propofola oz. kalija. Dvomov ni razblinil niti poskus na prašičih, ki so ga na prošnjo sodišča izvedli v Avstriji.
Sojenje je postreglo tudi s kar nekaj nenavadnimi dogodki. Med drugimi je predsednik sodnega senata, sodnik Martin Jančar izvedenca Krölla med sojenjem povabil na večerjo, ob pripombi, da so ga “na sodišču mrcvarili že tri dni”. Radanov brat je med pričanjem potrdil, da mu je enkrat sam dal propofol, s pojasnilom, da sta izvajala eksperiment. Za neprijetne klice, ki jih je prejela strokovna priča tožilstva Lopuhova, pa se je izkazalo, da so prišli s telefona Radanovega prijatelja.
Sodnik Jančar bo sodbo izrekel v torek ob 9. uri.
