Vlada britanske premierke Therese May je doslej vztrajala, da je sprožitev postopka za brexit v njeni pristojnosti, zdaj pa je sodišče odločilo, da mora predhodno dobiti soglasje parlamenta.
Na višje sodišče, ki je pristojno za prvostopenjsko obravnavo pomembnih primerov na območju Anglije in Walesa, se je obrnila skupina državljanov različnih profilov, ki so vztrajali, da se procesa izstopa iz EU ne more sprožiti brez zakona, ki bi ga sprejel parlament. Njihovemu mnenju je zdaj pritrdilo sodišče.
“Sodišče ne sprejema argumentov vlade, temveč sprejema glavni argument pritožnikov,” je sporočilo sodišče v Londonu v svoji odločitvi.
Vlada nima posebne kraljeve pravice oz. izvršnega privilegija, da se o brexitu z EU pogaja brez zavezujočega glasovanja parlamenta, je sporočilo sodišče.
Posebne kraljeve pravice so skupek pravic v rokah krone, ki segajo v srednji vek, danes pa so v rokah ministrov. Uporablja se jih za nekatera področja zunanje politike, ki jih je parlament prepustil vladi.
“Temeljno pravilo britanske ustave je, da je parlament suveren in lahko sprejme ali razveljavi kateri koli zakon, za katerega se odloči,” je še poudarilo sodišče.
Britanska vlada je že sporočila, da se bo pritožila na odločitev višjega sodišča.
“Vlada je razočarana nad odločitvijo sodišča. Država je na referendumu, ki ga je potrdil parlament, glasovala za izstop iz EU in vlada je odločena izid referenduma spoštovati. Pritožili se bomo,” so zapisali v sporočilu, ki so ga objavili na Downing Streetu.
Tiskovna predstavnica premierke je še zatrdila, da je vlada odločena sprožiti pogajanja o izstopu iz EU, kot je bilo načrtovano.
Britanska premierka za danes ne načrtuje izjave za javnost, vlada pa naj bi daljšo izjavo glede odločitve sodišča sprejela v ponedeljek.
Zadeva bo v primeru pritožbe šla na vrhovno sodišče, kjer naj bi bila obravnava v začetku decembra.
Po oceni opazovalcev se bo zaradi današnje odločitve sodišča izstop Velike Britanije iz EU zavlekel. Premierka je sicer načrtovala, da bi London 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU, sprožil do konca marca prihodnje leto. Pogajanja naj bi trajala dve leti.
Ena od pritožnic, investicijska bankirka Gina Miller je v odzivu na odločitev sodišča poudarila, da je navdušena in da se veseli resnične razprave v parlamentu.
Eden od odvetnikov pritožnikov, David Green, pa je današnjo odločitev sodišča označil za zmago parlamentarne demokracije.
Po drugi strani je začasni vodja stranke Ukip, ki si je prizadevala za brexit, Nigel Farage dejal, da bo javnost ogorčena, če bo parlament uporabil svojo moč in blokiral izid referenduma. “Bojim se, da je izdaja blizu,” je dejal.
Tudi več poslancev konservativcev je bilo kritičnih do odločitve sodišča.
Po ocenah britanskih komentatorjev je bila pred glasovanjem večina poslancev naklonjena obstanku države v EU, vendar pa menijo, da zdaj ni zadostne večine za to, da bi spremenili referendumski rezultat.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, čigar stranka je podpirala obstanek v EU, je že dejal, da spoštuje odločitev Britancev. “Vendar je nujno, da brexit poteka transparentno,” je dodal.
Britanska premierka doslej ni želela razkriti pogajalske strategije, češ da bi to zmanjšalo možnosti za kar najboljši izid pogajanj za Veliko Britanijo, je pa dala vedeti, da si bo predvsem prizadevala za to, da se zmanjša priseljevanje na Otok.
Po objavi odločitve sodišča je zrasla vrednost britanskega funta glede na evro in dolar. Guverner britanske centralne banke Mark Carney je v zvezi s tem dejal, da je današnja odločitev sodišča “primer negotovosti, ki spremlja ta postopek”.
Na referendumu o izstopu Velike Britanije iz EU je 23. junija za brexit glasovalo 52 odstotkov Britancev.
