Cakića je obtožnica bremenila, da je 18. junija lani, potem ko sta s Tičem in prijatelji predhodno popivala v enem izmed ljubljanskih lokalov, Tiča ubil v njegovem stanovanju v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Analize telesnih tekočin obeh so namreč pokazale, da sta bila v času dogodka pod vplivom alkohola in kokaina, kar je po oceni sodnih izvedencev bistveno vplivalo na zmožnost Cakićeve presoje.

Zagovor Cakića je šel v smeri, da je bil njegov napad na Tiča posledica spolne zlorabe ali vsaj njenega poskusa, ki naj bi se zgodila tik pred tem. Zdravniški pregled zlorabe ni potrdil, je pa sodni izvedenec psihiater Gorazd Mrevlje ocenil, da se je pred ubojem moralo zgoditi nekaj dramatičnega, zaradi česar se je potem Cakić odzval tako, kot se je.

Obramba je tudi zatrjevala, da je bila Cakiću pred tem podtaknjega sintetična droga GHB (znana kot t. i. posiljevalska droga), česar pa ni bilo mogoče ne ovreči ne potrditi. Sodni izvedenec medicinske stroke Jože Balažič je namreč povedal, da se je uboj zgodil okoli 8.50, Cakiću pa so vzeli kri okoli 15.50. GHB droga pa iz krvi izgine med dvema in štirimi urami po zaužitju, je dejal.

Cakićeva obramba je skušala tudi dokazati, da je Cakić uboj zagrešil v afektu oziroma zaradi razburjenja, ki je bilo posledica nekega dramatičnega dogodka pred tem, zaradi česar naj bi bil takrat neprišteven. Tožilka Tamara Gregorčič pa je menila nasprotno. Na to, da se je zavedal, kaj počne, in da je imel jasen naklep Tiču vzeti življenje, po njenem kaže tako daljši čas trajanja dogajanja, kot tudi to, da naj bi Tiču nekatere rane zadal že po tistem, ko se ni mogel več braniti.

Sojenje, ki je ves čas potekalo ob navzočnosti javnosti, se je začelo januarja letos. Do torka, ko so končali glavno obravnavo, je sodni senat, ki ga vodi sodnik Ciril Keršmanc, poslušal izpovedbe Tičevih prijateljev, Cakićevih bližnjih sorodnikov in sodnih izvedencev.