Delavec, ki sam prekine delovno razmerje, ima kljub temu pravico do denarnega nadomestila, če v celoti ali delno ni mogel izkoristiti svoje pravice do plačanega letnega dopusta, je presodilo Sodišče EU. Pravica do plačanega dopusta je v EU po mnenju sodišča posebnega pomena, odobrena vsakemu delavcu, ne glede na njegovo zdravstveno stanje. Sodišče EU je o nadomestilu presojalo na pobudo dunajskega sodišča v primeru Hansa Mascheka, uradnika mesta Dunaj, ki se je s 1. julijem 2012 upokojil na lastno pobudo. Maschek je bil pred tem, med 15. novembrom 2010 in 31. decembrom 2010, odsoten z dela zaradi bolezni, v skladu s sporazumom, sklenjenim z njegovim delodajalcem, pa od 1. januarja 2011 ni smel priti na delovno mesto, je pa še vedno prejemal plačo. Po upokojitvi je Maschek od svojega delodajalca zahteval plačilo denarnega nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust, pri čemer je trdil, da je tik pred upokojitvijo znova zbolel. Delodajalec je njegovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da v skladu z ureditvijo sistema javnih plač v mestu Dunaj delavec, ki sam prekine delovno razmerje - med drugim zato, ker se je upokojil - nima pravice do tega nadomestila. Dunajsko upravno sodišče, ki obravnava njegovo pritožbo o zavrnitvi, se je na sodišče EU obrnilo z vprašanjem o združljivosti te ureditve s pravom EU. Sodišče v sodbi z današnjega dne opozarja, da evropska direktiva določa, da ima vsak delavec pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov in da je ta pravica do plačanega letnega dopusta načelo socialnega prava EU, ki je posebnega pomena. Odobrena je vsakemu delavcu, ne glede na njegovo zdravstveno stanje. Če je delovno razmerje prenehalo in torej dejansko ni več mogoče izrabiti plačanega letnega dopusta, direktiva določa, da ima delavec pravico do denarnega nadomestila, da se prepreči, da bi se zaradi te nemožnosti delavcu onemogočilo vsakršno koriščenje te pravice, čeprav v denarni obliki. Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da razlog za prenehanj