Sodišče EU je v zadevi Čepelnik d.o.o./Michael Vavti sklenilo, da je ureditev države članice, ki omogoča, da se prejemniku storitve naloži ustavitev plačil in plačilo varščine za zavarovanje plačila morebitne denarne kazni, ki bi lahko bila naložena izvajalcu storitve s sedežem v drugi državi članici za kršitev delovnega prava prvonavedene države članice, v nasprotju s pravom EU, so danes sporočili s Sodišča EU. Sodišče je pri odločitvi sledilo mnenju generalnega pravobranilca Nilsa Wahla.
Gre za primer družbe Čepelnik s sedežem na Prevaljah, ki je na hiši Michaela Vavtija v Avstriji, blizu meje s Slovenijo, opravila storitve v vrednosti 12.200 evrov. Naročnik del je družbi Čepelnik plačal avans v višini 7000 evrov.
Na gradbišču je avstrijska finančna policija v inšpekcijskem pregledu ugotovila, da je slovensko podjetje storilo dve upravni kršitvi. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavilo začetka dela, v povezavi s plačami za štiri napotene delavce pa ni predložilo dokumentov v nemščini.
Finančna policija je takoj po inšpekcijskem pregledu od naročnika del zahtevala, naj ustavi plačila, in mu naložila plačilo varščine v višini še neplačanega zneska 5200 evrov. Namen varščine je bil zavarovati plačilo morebitne globe, ki bi bila lahko naložena v postopku proti družbi Čepelnik.
Po koncu del je prevaljsko podjetje naročniku del izdalo račun v višini 5000 evrov za poravnavo še neplačanega zneska. Ta je plačilo zavrnil z obrazložitvijo, da je v skladu z upravno odločbo še neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Družba Čepelnik je nato zoper naročnika del začela postopek za izterjavo še neplačanega zneska.
Avstrijski odvetnik slovenskih korenin Rudi Vouk iz odvetniške družbe Grilc-Vouk-Škof je za STA ocenil, da ima današnja odločitev Sodišča EU precejšen pomen za slovenska podjetja, ki delujejo na avstrijskem trgu. Doslej so bila takšna podjetja vedno izpostavljena nevarnosti, da bi naročnik njihovih storitev že pri najmanjšem prekršku dobil predpisano plačilo varščine. Tega so se zavedali tudi naročniki, ki že zaradi te nevarnosti morda niso več dajali dela slovenskim podjetjem, ker so se zbali zapletov in nadaljnjih postopkov.
“Ta nevarnost sedaj odpade, ker je Evropsko sodišče ugotovilo, da nalaganje plačila varščin, še preden je bil ugotovljen kak prekršek, ni sorazmerno s ciljem. Avstrijski zakonodajalec bo moral določila o varščini v celoti razveljaviti,” je pojasnil Vouk.
Ob tem je dodal, da ostala določila, zlasti glede minimalnih kazni za formalne prekrške, ki da so “v absurdni višini”, še ostajajo v veljavi, ampak da tudi glede tega že potekajo postopki pred Sodiščem EU. In tako je tokratna sodba Sodišča EU po Voukovih besedah razlog za optimizem, da bo sodišče podobno razsodilo tudi v teh postopkih, saj tudi višina kazni po avstrijskih predpisih ni sorazmerna s cilji, ki jih zasleduje zakon.
“Avstrijska politika se bo sedaj morala ukvarjati z zakonom o plačilnem in socialnem dampingu, ker bo po razsodbi Evropskega sodišča zakonodajalec moral popraviti določila, ki so protievropska. S tem pa bo končno treba vzeti na znanje tudi kritiko na račun tega zakona, ki je avstrijska politika leta dolgo ni hotela vzeti na znanje,” je še dodal Vouk, ki bo skupaj s sodelavci iz odvetniške družbe ozadja teh primerov predstavil na sredini novinarski konferenci na Dunaju.
Podjetje Matjaža Čepelnika je, kot je februarja letos poročala TV Slovenija, eno od 121 slovenskih podjetij, ki so se pri Evropski komisiji pritožila zaradi visokih kazni in poostrenega nadzora pri opravljanju storitev v Avstriji.
