Voduškova je bila pravnomočno obsojena na leto dni zapora, ker je oktobra 2008, ko je bila veleposlanica v BiH, v Sarajevu vinjena prevozila rdečo luč na semaforju in povzročila prometno nesrečo, v kateri je bil hudo poškodovan voznik drugega avtomobila.

Kazen je začela prestajati 22. julija 2013, ministrstvo pa ji je sklep o izredni odpovedi izdalo 8. julija 2013. Delodajalec namreč lahko v skladu z zakonom o delovnih razmerjih delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mora biti ta zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela.

Voduškova trdi, da je bila izredna odpoved zaposlitve nezakonita in ljubljansko delovno in socialno sodišče ji je junija 2015 pritrdilo, da je bila odpoved prepozna, zaradi česar ji je prisodilo plače za nazaj, namesto zahtevane reintegracije v službo pa denarno nadomestilo.

A je višje sodišče takšno odločitev razveljavilo in spis vrnilo v novo odločanje, saj je pritrdilo pravobranilstvu, da je za vprašanje pravočasnosti izredne odpovedi odločilnega pomena seznanjenost delodajalca z dejansko odsotnostjo delavca z dela in ne zgolj seznanjenost z izdajo pravnomočne sodbe. Razlog za izredno odpoved o zaposlitvi v primeru kazni zapora namreč ni vezan na pravnomočno sodbo, zaradi katere mora biti delavec več kot šest mesecev odsoten z dela, temveč je bistveno le, ali bo delavec zaradi prestajanja takšne kazni odsoten več kot pol leta.

Kot so za Delo povedali na državnem pravobranilstvu, je delovno sodišče ugotovilo, da so narava, teža in posledice okoliščin konkretnega primera utemeljevale takojšnje prenehanje delovnega razmerja, torej še pred potekom odpovednega roka.

Voduškova je med drugim šele na zagovoru v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 4. julija 2013 povedala, da bo 22. julija 2013 odšla na prestajanje enoletne zaporne kazni, zato je sodišče že upoštevaje to okoliščino štelo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče do izteka odpovednega roka, ker bi ta potekel šele potem, ko je že začela prestajati kazen.

Delovno sodišče je tudi ugotovilo, da je “tožena stranka izgubila zaupanje do tožnice, kar je vplivalo na njuno medsebojno razmerje do te mere, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka”. Po prepričanju sodišča je Voduškova s povzročitvijo prometne nesreče pod vplivom alkohola nedvomno škodovala ugledu države.

Sodišče po izvedenem dokaznem postopku ni našlo razlogov, da bi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morebiti temeljila na politični odločitvi oz. da je bila posledica izredne medijske odmevnosti zadeve. Po ugotovitvah sodišča ni bila diskriminirana, edini razlog za izredno odpoved pa je bila več kot polletna odsotnost z dela zaradi prestajanja zaporne kazni, so še povzeli odločitev sodišča na pravobranilstvu in dodali, da sodba še ni pravnomočna.