Tožba, ki jo je Čeferin vložil na sodišče v Strasbourgu zadeva dvakratno denarno kazen, ki jo je prejel zaradi žaljenja sodišča, zlasti sodnih izvedencev, med sodnim procesom proti moškemu, ki ga je branil obtožb trojnega umora.
Prva kazen je Čeferina doletela zaradi izjav, ki jih je glede sodnih izvedencev podal med obravnavo na okrožnem sodišču marca 2004. Med drugim je dvema izmed njih – psihologu in psihiatru – očital “neosmišljeno nakladanje”, “umotvore” in “strokovno šibkost”. Kot je še dejal, si je “psihiater pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume”, psiholog pa “z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom”.
Drugo kazen mu je nato dodelilo višje sodišče, ker naj bi v več tako ustnih kot pisnih izjavah v okviru pritožbenega postopka prav tako žalil sodišče. Gre za kritične izjave na račun sodnih izvedencev, tožilca in prvostopenjskega sodišča.
V prvem primeru je kazen znašala 150.000 takratnih slovenskih tolarjev (približno 625 evrov), v drugem pa 400.000 slovenskih tolarjev (približno 1670 evrov).
Čeferin se je na obe kazni pritožil in pri tem vseskozi vztrajal, da v svojih izjavah ni bil žaljiv, kritika na račun sodnih izvedencev pa da je bila “popolnoma upravičena in utemeljena na znanstvenih dejstvih”. Njegov namen naj bi bil zgolj zagotoviti najboljšo možno obrambno za svojega klienta.
Njegovi pritožbi sta bili zavrnjeni na vseh instancah, vključno z ustavnim sodiščem, ki druge niti ni sprejelo v obravnavo. Sodišča so odločitev glede kazni med drugim potrjevala z argumentom, da je pri Čeferinovih izjavah šlo za žalitve, ki so presegle meje sprejemljive kritike, zaradi česar s kaznovanjem ni bilo prekomerno poseženo v pravico odvetnika do svobode izražanja.
A sodišče v Strasbourgu je pritrdilo Čeferinu, da je dejansko prišlo do kršitve 10. člena konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja svobodo izražanja. Kot med drugim utemeljujejo, sodišča v Sloveniji niso priskrbela “relevantnih in zadostnih” razlogov, ki bi opravičila poseg v omejitve pritožnikove svobode izražanja.
Kazni, ki sta bili dodeljeni Čeferinu, nista bili neznatni, pa tudi če bi bili zmernejši, ne bi izničili negativnega učinka na izvrševanje svobode izražanja, kar je toliko bolj nesprejemljivo v primeru odvetnika, ki mora zagotoviti učinkovito obrambo svojega klienta, v danes objavljeni odločitvi navaja sodišče.
Sodniki so Čeferinu prisodili 800 evrov denarne odškodnine, ki se nanaša zgolj na prvo kazen, saj druge ni plačal. Poleg tega so mu na podlagi nepremoženjske škode, ki jo je utrpel s kršitvijo 10. člena konvencije, namenili še dodatnih 2400 evrov odškodnine. Za stroške mu mora biti povrnjenih 3000 evrov.
