Setnikar Cankarjeva je vložila tožbo zoper državo oziroma Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ker je ta leta 2015 objavila avtorske honorarje, ki jih je prejela kot profesorica. KPK je leta 2015 v svoji tedanji aplikaciji Supervizor (danes Erar) objavila prejemke honorarjev po avtorskih in podjemnih pogodbah, ki so jih iz javnega sektorja prejele fizične osebe. Med njimi je objavila tudi podatke o honorarjih Setnikar Cankarjeve, ko je bila zaposlena še na fakulteti za upravo, zaradi česar je morala ta kmalu odstopiti kot ministrica.

Junija 2017 je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK s takšno objavo nezakonito posegla v ustavno pravico Setnikar Cankarjeve do varstva osebnih podatkov, ker je podatke objavila, ne da bi za to imela zakonsko podlago. Na podlagi takšne odločitve je nekdanja ministrica vložila odškodninsko tožbo in zahtevala opravičilo, objavo sodbe v medijih in plačilo odškodnine.

Ljubljansko okrožno sodišče pa je po 18. septembra opravljeni glavni obravnavni odločilo, da tožbeni zahtevek zavrne. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, okrožno sodišče “ni spregledalo in tudi ne zmanjšuje ali celo opravičuje dejstva, da je KPK do obravnavanega podatka prišla na nezakonit način”. Vendar je ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin v konkretnem primeru zaključilo, da nezakonito postopanje KPK ne pomeni protipravnosti v smislu odškodninske odgovornosti.

Ob tem je okrožno sodišče izpostavilo, da je Setnikar Cankarjeva delala v javnem sektorju na zelo visokem položaju oziroma v času sporne objave celo kot predstavnica izvršilne veje oblasti, podatek pa se je nanašal na temo javnega pomena. Sodišče je prepričano, da je “imela javnost (s pomočjo aplikacije KPK) pravico vedeti, kolikšen znesek iz javnih sredstev je tožnica prejela iz naslova avtorskih pogodb od fakultete za upravo, saj si javnost tudi v luči takih podatkov, skupaj z drugimi okoliščinami, lahko ustvari mnenje o delovanju ministrice”.

Z okrnjenim oziroma anonimiziranim podatkom pa bilo prekomerno poseženo v pravico javnosti, da se seznanja tudi z dejstvi iz zasebnega življenja predstavnikov izvršilne veje oblasti, je še razvidno iz sodbe. Poleg tega, kot je opomnilo okrožno sodišče, zakonodaja izrecno določa, da ima javnost dostop do podatkov o porabi javnih sredstev, celo če hkrati pomenijo osebne podatke.

Po oceni sodišča je tako iz splošnih okoliščin kot konkretne objave očitno, da je KPK objavil vrednostno nevtralen podatek, brez kakršnegakoli pridih nezakonitosti, da Setnikar Cankarjeva del po avtorskih pogodbah naj ne bi opravila ali kaj podobnega. Tudi sicer je sodišče prepričano, da podatek o zaslužku posameznika sam po sebi ne more pomeniti posega v čast in dobro ime.

Setnikar Cankarjeva je namreč zahtevala 4000 evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti, 4000 evrov zaradi okrnitve osebnostne pravice in slabih 23.000 evrov zaradi izgubljenega zaslužka, saj da ni mogla več opravljati dela ministrice, ker je bilo zaupanje vanjo in njeno strokovnost uničeno.

Sodba še ni pravnomočna, stranki se nanjo lahko pritožita v 30 dneh.