Z razglasitvijo epidemije so namreč na sodiščih z namenom čim bolj zmanjšati možnost širjenja epidemije zelo omejili delo. Obravnavali so večinoma le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah pa niso tekli.
Po besedah Florjančiča se o tem, kdaj bodo prenehale uredbe o omejenem poslovanju sodišč, pogovarjajo z ministrstvom za pravosodje, saj je to vezano tudi na spremembo nekatere zakonodaje, trenutno pa predvidevajo, da bo delo na sodiščih v običajnem obsegu steklo 1. junija. Takrat naj bi tudi znova začeli teči vsi sodni roki.
Se pa na vrhovnem sodišču zavedajo, da bi lahko ob ponovnem polnem zagonu dela na sodiščih prišlo do težav z zagotavljanjem primernih sodnih dvoran, saj bo treba še naprej upoštevati osnovne ukrepe za preprečevanje okužb. Po besedah Florjančiča bi lahko težave nastale predvsem na prvostopenjskih sodiščih, predvsem v Ljubljani. “Okrajno sodišče v Ljubljani na primer skoraj nima obravnavne dvorane, ki bi bila uporabna za te razmere. Težave pričakujemo na kazenskem področju, tudi za družinsko področje prejemamo sporočila, da je težava, ker se naroki izvajajo z večjim številom udeležencev,” je dejal Florjančič.
Zato so po njegovih besedah predsednike sodišč že zaprosili, da sporočijo, kakšne so njihove potrebe, hkrati pa so tudi v pogovorih z ministrstvom o možnosti, kako reševati težave. Ena od rešitev bi bila lahko najem dvoran na kateri od fakultet ali kje drugje, je dejal.
V času epidemije sodstvo po besedah Florjančiča sicer ni bilo na počitnicah, kot bi bilo mogoče sklepati iz nekaterih medijskih zapisov. Od začetka epidemije do 10. maja je neprednostno na delovnih mestih na sodiščih delalo od 20 do 35 odstotkov sodnikov in od 13 do 22 odstotkov sodnega osebja (odvisno od posameznega sodišča).
Je pa omejitev poslovanja vseeno vplivala na reševanje zadev. Od sredine marca do 15. maja so namreč sodišča prejela 54.500 zadev, rešila pa so jih 46.500. 16. marca so imeli na sodiščih okoli 128.000 nerešenih zadev, 15. maja pa “po nekih ne prav točnih ocenah” 136.100 nerešenih zadev, je z nekaterim podatki postregel Florjančič.
Novinarska konferenca je bila sicer prvotno namenjena predstavitvi letnega poročila o delu sodišč v letu 2019. Slednje po besedah Florjančiča kaže, da slovensko sodstvo posluje uspešno in učinkovito, saj obvladuje vsakoletni pripad zadev, skrajšuje se tudi povprečni čas reševanja zadev.
Lani so tako sodišča skupno prejela 839.000 zadev in jih rešila okoli 850.000. Ob koncu leta so imela nerešenih 133.000 zadev, kar je osem odstotkov manj kot leto prej. “Obvladovanje pripada zadev je več kot 100-odstotno, tako da lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da povsem uravnavamo svoje poslovanje,” je dejal Florjančič.
Posebej je zadovoljen, ker se skrajšuje čas trajanja insolventnih postopkov. Pri tem se povprečno trajanje postopka bliža idealnim razmeram, to je okoli 17 mesecev, je dejal.
Znižuje se tudi število starejših zadev. Leta 2015 je bilo tako na sodiščih 4900 zadev, starejših od 10 let, danes jih je še 1500. Tudi delež razveljavljenih sodb je po njegovih besedah “normalen”. Razveljavljenih je namreč od 0,7 do dva odstotka vseh rešenih zadev.
Med težavami, ki zaposlujejo sodišča, je predsednik vrhovnega sodišča omenil množične spore, posebej ko je tožena stranka država. Ta se po besedah Florjančiča kljub jasni sodni praksi pogosto ne odloča za zunajsodno reševanje spora, kar le še dodatno obremenjuje sodišča.
Med organizacijskimi težavami sodišč pa je izpostavil precejšnjo generacijsko vrzel med sodniki, saj primanjkuje sodnikov, starih od 35 do 45 leta, zaradi česar ne prihaja do prenašanja izkušenj s starejših na mlajše sodnike, ter nerešeno prostorsko problematiko predvsem ljubljanskih sodišč.
