Po besedah profesorja sociologije na filozofski fakulteti v Mariboru Sergeja Flereta so za šolski uspeh odločilni predvsem procesi v zgodnjem otroštvu, manj pa podedovani geni. Ti po njegovem k uspehu prispevajo kakšno tretjino, morda največ polovico, medtem kot preostali del prispeva socializacija.
Zelo pomemben del slednje je po besedah Flereta oblikovanje samonadzora, kar pomeni, “da je otrok sposoben dolgoročnega načrtovanja in uresničevanja rednih dejavnosti, naj bodo to šolske ali izvenšolske”. “Ta je podlaga vsega,” pravi.
Med potrebnimi dejavnostmi za razvoj samonadzora, posledično pa za uspeh v šoli, Flere vidi branje, ki je del učnih navad. “Pomembno je, da se otrok navadi brati in da rad bere, čeprav je to v obdobju današnje digitalizacije vse težje,” poudarja.
Pomembno za uspeh je po njegovem tudi tisto, kar se dogaja v šoli, prav tako pa so pomembni starši. “Ti morajo znati slediti otroku, morajo biti usklajeni v vzgoji, prav tako pa morajo imeti določen kulturni kapital, kar pomeni, da imajo vedenja in da vedenja vrednotijo,” pravi sociolog.
Na uspeh v šoli vpliva tudi spol
Flere, ki je skupaj s sodelavci v okviru projekta Kdo je uspešen v slovenski šoli? za pedagoški inštitut raziskoval uspešnost slovenskih srednješolcev, ugotavlja, da na uspešnost v šoli vpliva tudi spol: “Dekleta imajo po vseh raziskavah v šoli boljši uspeh, predvsem na področjih, ki so povezana z jezikom. Zakaj je temu tako, ni popolnoma pojasnjeno. Predvidevali smo, da je razlog za to večji samonadzor, česar pa nekatere raziskave, ki smo jih opravili, niso potrdile.”
Čeprav so mnogi prepričani, da je inteligenca, ki prav tako vpliva na učni uspeh, prirojena, Flere opozarja, da slednje drži le delno. “Okoli polovica inteligence je prirojene, druga polovica pa se oblikuje v procesu zgodnje socializacije,” pravi. Dodaja, da je inteligenca tesno povezana z samonadzorom: “Višji je samonadzor, višja je inteligenca”.
Uspeh v šoli ima po mnenju Flereta pomembno vlogo za poznejše življenje, ne pa nujno tudi odločilne. “Tukaj ni meritokracije (nauk, da je posameznik uspešen zaradi svoje izobrazbe) v dobesednem pomenu. Velikokrat je namreč poznejši uspeh odvisen od naključnih dejavnikov ali kakšnih ozadij, denimo da imajo starši podjetje in otrok zgolj nadaljuje dejavnost,” pravi Flere.
Uspeh v šoli pomembno vpliva na komunikacijo, počutje in odnose
Po oceni socialne pedagoginje Jeriček Klanščkove, sicer avtorice številnih knjig o duševnem zdravju in stresu, je šolski uspeh pomemben dejavnik zdravja in življenjskega sloga, na kar kažejo tudi raziskave. “Slovenski mladostniki s slabšim šolskim uspehom so v mednarodni raziskavi Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki iz leta 2014 poročali o manjšem zadovoljstvu z življenjem, slabšem zdravju, več psihosomatskih simptomih in več poškodbah. Pogosteje so poročali tudi o kajenju tobaka in pitju alkoholnih pijač, pogostejši komunikaciji s prijatelji prek elektronskih medijev ter o pogostejšem druženju s prijatelji ob večerih,” pravi.
Na drugi strani so po njenih besedah mladostniki z boljšim učnim uspehom v raziskavi poročali o lažji komunikaciji z mamo, očetom in prijatelji, poleg tega pa tudi o boljši telesni samopodobi ter prehranjevalnih navadah. “Če je torej otrokov učni uspeh v skladu tako s pričakovanji staršev kot otroka samega, to pomembno vpliva na počutje, življenjske navade, odnose v družini in z vrstniki,” ugotavlja Jeriček Klanščkova z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Da starši ob koncu šolskega leta ne bodo negativno presenečeni nad otrokovim učnim uspehom, je po besedah socialne pedagoginje pomembno, da njegovo delo spremljajo sproti. V nasprotnem primeru jih lahko uspeh negativno preseneti, na kar lahko reagirajo z jezo in očitki, usmerjenimi na otroka ali na učitelje. “V ozadju takšne reakcije pa se lahko skrivajo občutki krivde, da so namenili otroku premalo pozornosti,” pravi.
Jeriček Klanščkova: Nikoli ne bodo vsi odličnjaki
Je pa po njenem pri vsem skupaj pomembno, da se starši in vsi zavedamo, da smo si različni in da nikoli ne bodo mogli biti vsi odličnjaki, s čimer tudi ni nič narobe. “Otrokom in mladostnikom ne smemo vsiljevati previsokih zahtev glede učnega uspeha in ocen, saj to lahko pomeni vir stisk, stresa in slabe samopodobe za učenca. Posebej, ker otroci na doživljanje velikih obremenitev in z njimi povezanega stresa v mlajšem obdobju niso najbolje prilagojeni,” pravi. Preprosta in v večini primerov učinkovita tehnika, ki jo starši lahko uporabijo, kadar je otrok v stiski, je pogovor, dodaja.
Tudi sicer po njeni oceni učni uspeh ni vse. “Veliko genijev v šoli ni bilo uspešnih, pa so vseeno dosegli svetovno slavo,” pravi. Bolj od učnega uspeha je po njenem pomembno, da vzgajamo in izobražujemo otroke v zdrave, srečne, vesele, zadovoljne ter takšne, ki znajo izražati svoje občutke, komunicirati, se učiti in prispevati v različne skupnosti … “Vedno pa imamo tudi možnosti, da znižamo naša pričakovanja in potem nismo razočarani,” dodaja.
