Na 4. konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Sloveniji, ki vsako leto poteka pred začetkom novega šolskega leta, se je zbralo skoraj 600 udeležencev. Na tokratni konferenci so se posebej osredotočili na novosti, ki so ključne za uspešno pedagoško vodenje, ki postaja v vrtcih in šolah 21. stoletja vse bolj zahtevno in odgovorno.
Konferenca je tudi priložnost za izmenjavo mnenj o novostih, ki jih prinaša novo šolsko leto. Ravnatelji osnovnih šol tako razpravljajo o implementaciji kurikularnega dokumenta v modele novega koncepta razširjenega programa. V 19 šolah bodo namreč preizkusili razširjeni program.
Kot je povedala ministrica za izobraževanje, znanost in šport, ki opravlja tekoče posle, Maja Makovec Brenčič, gre za nov izvedbeni način podaljšanega bivanja. Znotraj posameznih šol bodo tako iskali kar najboljše načine izvajanja, da bi osmislili popoldanski del in ga naredili bolj preglednega.
Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je pojasnil, da želijo vzpostaviti tri temeljne stebre razširjenega programa. To so zdravje in gibanje za dobro psihično in fizično počutje otrok, kultura in tradicija ter ostale vsebine, ki jih šole opredelijo v svojem letnem delovnem načrtu. Dejavnosti izberejo šole same na podlagi razpoložljivega kadra ter želja otrok in staršev.
Logaj je prepričan, da je rekonceptualizacija podaljšanega bivanja nujna. Zdi se mu ključno, da se uvedejo pristopi, primerni za današnji čas, in sodobnejše vsebine. Ena ključnih idej je skozi razširjeni program zagotoviti več gibanja otrok, saj po Logajevih besedah gibanje s prsti po računalnikih ne pomeni pravega gibanja.
V 127 šolah tako z novim šolskim letom začenjajo s preizkusom vsakodnevnega 45-minutnega gibanja. Kot je dejala ministrica, raziskave kažejo visoko stopnjo korelacije med sproščenostjo in gibanjem ter zavestnim pristopom do učenja in njegovo uspešnostjo. “Če začnemo z vzgojo gibanja pri otrocih in jim znamo pokazati, kako pomembno je to vzdrževati skozi življenje, to prinaša zdravje naroda in tudi njegovo uspešnost in učinkovitost,” je prepričana.
V srednjih šolah je novost interdisciplinarni program z odpiranjem modulov, ki mlade najbolj zanimajo, novosti pa so tudi na področju vajeništva in prilagajanja vsebin trgu dela. “To je resen izziv sistema vzgoje in izobraževanja in prav je, da se ga postopno dotikamo ter najdemo skupni jezik z delodajalci,” je izpostavila ministrica.
Na ministrstvu so v navezi tudi z Informacijskim pooblaščencem, da bi dorekli ustrezno interpretacijo uredbe glede varovanja zasebnih podatkov polnoletnih dijakov, ki vpliva tudi na vpogled staršev v njihove ocene. Gre za temo, ki je razburila tako starše kot učitelje.
Dileme se zaveda tudi ministrica. Kot je dejala, vzgojno na 18-letnika še vedno gledamo kot na nekoga, za katerega skrbimo, mu želimo pomagati in usmerjati njegov razvoj, po drugi strani pa gre za polnoletnega človeka, od katerega se pričakuje, da prevzame odgovornost zase.
Logaj osebno meni, da z administrativnimi ukrepi odgovornosti ne bomo povečali, saj sta vzgoja in izobraževanje proces, starši pa imajo kot skrbniki in investitorji vso pravico vpogledati v izdelek svojih otrok.
