Grabar-Kitarovićeva, ki se ji je znova zgodilo nekaj spodrsljajev, je med drugim napadla Milanovića, da je bil najslabši hrvaški premier od osamosvojitve. Obenem je izpostavila, da je bila prva vlada nekdanjega premierja Iva Sanaderja, v kateri je bila zunanja ministrica, ena gospodarsko najbolj uspešnih.
Milanović je odgovoril, da je bil Sanader, ki je bil v ponedeljek zaradi korupcije obsojen na šest let zapora, “strokovnjak za osebnosti razvoj” Grabar-Kitarovićeve. Večkrat je ponovil, da Grabar-Kitarovićeve ne bi bilo v državni politiki brez Sanaderja in HDZ.
Izpostavil je, da je sam samostojno gradil kariero, vodil SDP in hrvaško vlado, medtem ko je bila Grabar-Kitarovićeva vedno sodelavka nekoga, pa naj bo to Sanader, Karamarko ali Plenković. Očital ji je tudi, da je zapustila veleposlaniški položaj v ZDA, da bi začela mednarodno kariero v zvezi Nato, kar je Grabar-Kitarovićeva skušala zanikati.
Hrvaška predsednica je kot enega najbolj neuspešnih potez Milanovićeve vlade navedla zakon o predstečajnih poravnavah, na kar je bivši premier odgovoril, da je aktualna hrvaška vlada prav v teh dneh uveljavila predstečajno poravnavo v družbi Đuro Đaković, ki je v poslovnih težavah.
Vprašanja iz zunanje politike so bila večinoma povezana z morebitnimi predsedniškimi potezami do Srbije ter Bosne in Hercegovine. Grabar-Kitarovićeva je vztrajala, da mora Srbija izpolniti vse pogoje za članstvo v EU, kar pomeni tudi nerešena dvostranska vprašanja s Hrvaško. Milanović je dejal, da zaradi pomena gospodarskih odnosov med sosednjima državama ne bi za vsako ceno blokiral vstopa Srbije v EU, a ni imel lepih besed za srbskega premierja Aleksandra Vučića.
Bivši hrvaški premier si prizadeva za temeljito razpravo in previdno uvedbo evra na Hrvaškem. Hrvaška predsednica je na vprašanje o evru znova omenila prvo Sanaderjevo vlado, češ da je bila bolj pripravljeno na uvedbo evra, kot je sedanja hrvaška vlada, ki se pripravlja na vstop v evropski mehanizem deviznih tečajev (ERM II).
Na soočenju je bilo slišati tudi medsebojne obtožbe zaradi povzročanja delitev v hrvaški družbi, pa tudi zaradi “puča” med posvetovanji o sestavi hrvaške vlade po parlamentarnih volitvah leta 2015, ko se je stranka Most neodvisnih list na koncu po pogovorih z Grabar-Kitarovićevo priklonila HDZ in ne SDP.
Oba predsedniška kandidata pa sta se glede nekaterih vprašanj tudi strinjala, kot na primer, da ni potrebe po večjih pooblastilih hrvaškega predsednika. Nista nasprotovala niti napovedim o sprejetju novega zakona, s katerim naj bi na Hrvaškem ob nedeljah omejili odprtje trgovin.
Oba kandidata sta pustila vtis, da sta se dobro pripravila na debato, čeprav volivcem nista ponudila veliko iz svojih predvolilnih programov. Hrvaška predsednica je delovala bolj umirjeno, večkrat pa tudi zadržano in brez konkretnih odgovorov. Milanović je kazal več strasti in energije, a tudi bahavosti ter je vehementno odgovoril na večino vprašanj. Pogosto je tudi prekinjal odgovore Grabar-Kitarovićeve, za katere je ocenil, da so podtikanja, med drugim na njeno navedbo, da je odgovoren, da sta Madžarska in Slovenija postavili ograjo na meji s Hrvaško.
Hrvaška predsednica je po soočenju za RTL izjavila, da je bila debata ostra, a da ne more oceniti svojega nastopa. Milanović pa je ocenil, da je bilo soočanje korektno in izrazil upanje, da ni bil preveč grob.
Milanović je zmagal v prvem krogu hrvaških predsedniških volitev 22. decembra, ko je ob 51,2-odstotni volilni udeležbi dobil skoraj 30 odstotkov glasov, medtem ko je Grabar-Kitarovićevo podprlo nekaj manj kot 27 odstotkov volivcev. Povolilne javnomnenjske raziskave so pred nedeljskim drugim krogom pokazale, da je Milanović svojo prednost dodatno okrepil.
