Vse kaže, da tudi včerajšnje predčasne parlamentarne volitve v Španiji, že druge v pol leta, niso prinesle preboja. Rezultati namreč kažejo, da nobena stranka ni osvojila prepričljive večine, in vse morebitne koalicijske kombinacije se zdijo malo verjetne. Zmagala je, tako kot decembra, konservativna Ljudska stranka (PP) bivšega premiera Mariana Rajoya, ki naj bi bila po rezultatih vzporednih volitev osvojila 117 do 121 sedežev v 350-sedežnem parlamentu, druga naj bi bila koalicija Unidos Podemos z 91 do 95 mandati, le malo za njimi socialisti (PSOE) z 81 do 85 poslanskimi sedeži in četrti liberalni Ciudadanos s 26 do 30 mandati. Podoben je bil rezultat decembrskih volitev, ko nobena opcija ni imela absolutne večine, strankam pa se nato nikakor ni uspelo dogovoriti o oblikovanju prve koalicijske vlade po koncu oblasti diktatorja Francisca Franca. Zato je bil kralj Felipe VI. maja po petih mesecih brezplodnih pogajanj primoran sklicati nove volitve. Zdaj je razlika le v tem, da so Unidos Podemos (Skupaj zmoremo) in socialisti zamenjali mesti. Vodja Unidos Podemos Pablo Iglesias je sicer pred volitvami dal vedeti, da bo ob takšnem izidu skušal doseči dogovor s socialisti in s tem spraviti levo usmerjeno vladno koalicijo skozi parlament. To bi bilo možno, saj je po pol leta znano, da z Ljudsko stranko nihče noče v koalicijo. Toda Unidos Podemos podpira pozive k referendumu o neodvisnosti bogate regije Katalonije, čemur socialisti najostreje nasprotujejo. Tudi sicer bi bil verjetno PSOE le s težavo pripravljen privoliti v koalicijo s stranko, ki jo skuša izriniti s prestola prve leve sile v Španiji. "Iglesias ne bo premier," je v začetku prejšnjega tedna za španski radio poudaril šef PSOE Pedro Sanchez, ki ga sicer tudi v njegovih lastnih vrstah vsi ne marajo preveč. Volilna udeležba je bila še nižja kot na decembrskih volitvah, ko je bila 73-odstotna.Svet