Nekatere vzgojne naloge šolam nalaga zakon o osnovni šoli, med drugim vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prednostne vrednote, ki jih želijo poudariti, pa na osnovni šoli vključijo v svoj vzgojni načrt.
Slednjega, ki je pred približno desetletjem nadomestil skupen pravilnik, na vsaki posamezni šoli pripravijo v sodelovanju z učenci in njihovimi starši, dopolnjujejo pa ga pravila šolskega reda. Tako na šolah med drugim opredelijo pravice, dolžnosti, ukrepe ob kršitvah, merila za pohvale in nagrade.
Kot so za STA pojasnili v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije, vzgojni načrti delujejo, če gre za žive dokumente, če so narejeni skupaj z učenci, njihovimi starši in zaposlenimi na šoli, če se izpolnjujejo in če jim enako veljavo dajejo na vseh šolah.
Ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prežihovega Voranca Marjan Gorup je priznal, da vzgojni načrti skoraj nikjer ne živijo tako, da bi vanje vsakodnevno gledali, ampak jih gledajo, kadar se stvari zapletejo, kadar inšpektorat želi preveriti, kako so na šoli vzgojno ukrepali.
Kot je dejal, je inšpekcija skoraj na vsaki šoli, kamor je prišla, ugotovila kakšna neskladja z zakonodajo ali drugimi akti. “Mi vzgajamo s srcem, kadar se pa zaplete, kadar nekaj prekoračimo, je treba pa upoštevati formalno-pravni vidik, in ne srčnega. Tega pa bi moral narediti nekdo, ki se spozna na pravo, da bo dobro napisan, in ne učitelj,” je dejal Gorup, ki se zavzema, da bi oblikovali splošno veljaven predpis za vse.
Šola se sicer po njegovih besedah ne more izogniti vzgojni nalogi, “saj že ko vstopimo v proces sodelovanja z učenci, delujemo kot vzgojitelji – že s svojim osnovnim vedenjem”. “Šola ima močno vzgojno nalogo, ne glede na to, kako je ta opredeljena v zakonodaji,” je dejal.
Tudi osnovnošolska učiteljica Jožica Frigelj, ki je članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, meni, da je najbolj učinkovita vzgoja zgled. Če učitelj želi, da učenci prihajajo k pouku točno, k uri tudi sam ne sme zamujati, prav tako je z doslednostjo in spoštljivostjo, je pojasnila.
Prav tako so tudi v zvezi aktivov svetov staršev poudarili, da se primernega vedenja najbolj naučimo preko zgleda. “‘Hvala’, ‘prosim’ in ‘oprosti’ se nihče od nas ni naučil s table, ampak od odraslih. Povsod, mogoče pa še posebej na področju bontona se vidi izjemna sposobnost opazovanja in presojanja, ki jo imajo otroci. Če jim torej bontona manjka, so nas tako ocenili – vse, učitelje in starše,” so prepričani v zvezi.
Vzgojno sicer razrednik deluje tudi med razredno uro, v zadnjem triletju je področju etike namenjen poseben predmet, predvsem v prvem triletju učitelji posvetijo več časa tudi vzgoji učencem – temam, kako se obnašati v določenih prostorih, kako se vesti pri prehranjevanju, je pojasnil Gorup. Pa tudi pozneje je treba po njegovih besedah učence spomniti na to, kako se vesti na cesti, v skupini ali ob obisku muzeja, kjer lahko s svojim vedenjem prizadenejo druge.
V zvezi aktivov staršev so opozorili tudi, da je vzgoja za vrednostni sistem pravica staršev, zato je pomembno, da šola s svojim delovanjem ne ruši vrednot, ki jih zagovarjajo starši. Mora pa po njihovih navedbah dosledno vztrajati na širše dogovorjenih oziroma splošno sprejetih vrednotah. Kot je pojasnila Frigljeva, se razlike v vrednotah pojavijo denimo, kadar je doma prisotna verska vzgoja, ki je v šoli ni. “Ampak te vrednote nikoli niso bile problem. Problem so nevzgojeni otroci nevzgojenih staršev,” je dejala.
Gorup je v zvezi s tem omenil permisivno vzgojene starše, ki bi želeli svojim otrokom v vsem ugoditi, da ti ne bi čutili nobenega pritiska, in jim ne postavljajo meja. Toda v šolo ne hodimo zaradi ugodja, ampak zaradi osebnega razvoja in pridobivanja znanja, kar pa je povezano z določenimi frustracijami, je poudaril Gorup. Avtoriteta se po njegovih besedah uveljavlja na način, da pove, kaj je prav, in ne deluje demokratično.
V zvezi aktivov staršev so glede tega opozorili, da bi morali biti pozorni, da omejevanje permisivnosti ne bi prešlo v drugo skrajnost – v preveliko strogost in omejevanje zdravega razvoja. Gorup pa je opozoril, da se pouk zelo pragmatizira, da je vse merljivo in da je ogromno administriranja.
Administrativni postopki so na šoli potrebni tudi, preden komu izrečejo vzgojni opomin. Kot je pojasnil Gorup, se le teh poslužujejo v čim manjši meri, predvsem kadar prej ne dosežejo sodelovanja s starši, saj je vzgojni opomin bolj opozorilo staršem. Če se starši namreč strinjajo, učencu raje naložijo katerega od alternativnih oblik ukrepov, kot je družbenokoristno delo. “Če kdo posvinja šolsko steno, mu pripravimo barvo, da jo prepleska in je tu večji vzgojni učinek, kot če se mu da administrativni ukrep,” je pojasnil Gorup.
