Sedaj le ena od treh spletnih strani potrošnikom dovoli nakup iz druge članice unije in le 30 odstotkov državljanov, ki poskušajo opraviti spletni nakup, je pri tem uspešnih, je problem ponazoril slovaški minister za gospodarstvo Peter Žiga.

Čeprav živimo v času digitalne ekonomije, nacionalne meje še vedno predstavljajo zid med trgovci in kupci, kar je treba spremeniti, je po dogovoru še poudaril minister Žiga, ki je vodil zasedanje.

Nova pravila naj bi kupcem na spletu zagotovila enake pogoje kot lokalnim kupcem ter odpravila diskriminacijo na temelju državljanstva potrošnika in kraja prebivališča ali sedeža podjetja ter spodbudil e-trgovino.

Gre za to, da potrošniki, ki želijo po spletu kupiti proizvode ali storitve v drugi državi EU, ne bodo diskriminirani pri dostopu do cen in prodajnih ali plačilnih pogojev.

Izjema so primeri, ko obstajajo objektivni razlogi za razlikovanje, na primer davek na dodano vrednost ali nekatere pravne določbe glede javnega interesa, so ob dogovoru pojasnili v Svetu EU.

Sedaj obstajajo velike razlike pri čezmejnem kupovanju v trgovini ali po spletu, ki močno ovirajo izkoriščanje potenciala čezmejne e-trgovine v uniji.

Ko potrošnik pride v trgovino v drugi državi EU, lastnik ne zahteva, naj mu najprej pokaže osebno izkaznico, nato pa se odloči, ali bo dovolil nakup ali bo postavil drugačno ceno ali drugačne pogoje.

Na spletu je drugače. Potrošniki so pogosto preusmerjeni na posebno spletno stran za njihovo državo ali pa se od njih zahteva plačilo z debetno ali kreditno kartico iz določene države.

Dogovor o prepovedi geografskega blokiranja se sicer nanaša na področja, ki jih pokriva direktiva o storitvah. Ta izključuje finančne in avdiovizualne dejavnosti, promet, zdravstveno varstvo in socialne storitve.

Načelni dogovor članic je šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo zagotovo še preoblikovala današnji rezultat. Najprej mora parlament še doreči svoja stališča za pogajanja, ki naj bi se končala prihodnje leto.