Trenutno je večina športnih dogodkov po vsem svetu prekinjena; na stavnicah je moč denar položiti le na nekaj dvobojev namiznega tenisa v Ukrajini ter par nogometnih tekem v Nikaragvi in Belorusiji.
“Zelo smo zaskrbljeni. Posel je praktično ničen. Zaradi karantene so zaprte stavnice na ulicah, tudi preko spleta pa je na voljo bore malo dogodkov. Gre za globalni problem. Padec prodaje je že 90 odstoten,” pravi Mathias Dahms, predsednik nemškega združenja za športne stave, ki dodaja, da so samo lani športne stave v Nemčiji obrnile 9,3 milijarde evrov.
Pred nastopom krize zaradi koronavirusa je bila cena delnice stavniške hiše Bet-at-home 40 evrov, 18. marca pa je padla na 18 evrov. Podobno se dogaja tudi s ceno GVC Holdings, matične družbe Bwin, ki je v istem obdobju iz devetih evrov padla na 3,5 evra.
Stavnice po vsem svetu so se iz športnih stav preusmerile na druga področja. Trenutno so najbolj aktualni spletni kazinoji, virtualne konjeniške dirke ter tekmovanja v e-športih.
“Industrija športnih stav je mislila, da je odporna na vse krize. A po tej s koronavirusom bo treba spremeniti poglede in usmeritev. Če se žoge maja ne bodo začele znova kotaliti, bo moralo veliko podjetij, ki se ukvarja s to industrijo, razmisliti o nadaljnjem obstoju,” je za nemški časnik Bild dejal Dominik Beier, predstavnik avstrijskega združenja stavničarjev.
Trpijo tudi igralci. Britanski profesionalni igralec stav Ersen Guven, ki je pred krizo na mesec obrnil od 7,3 do 8,6 milijonov dolarjev, je obseg zmanjšal za 80%.
“Ljudje so obupani in iščejo različne rešitve za stave. Jaz osebno se izogibam prijateljskih tekem, saj so rezultati zelo nenavadni. Usmeril sem se predvsem na beloruski nogomet,” je dejal Guven.
Če bodo propadle stavniške hiše, bodo to finančno občutili tudi klubi in druge športne organizacije, saj so stavnice pomemben faktor na področju sponzorstva. Na primer v nemški nogometni prvi ligi imajo praktično vsi klubi pokrovitelje iz stavniških krogov.
“Industrija športnih stav je eden od največjih oglaševalcev v športu. Višji delež imata le še avtomobilizem in telekomunikacije,” dodaja Mathias Dahms.
