“Država in s tem davkoplačevalci smo izpostavljeni približno dvema milijardama tveganj odškodnin in plačil pred različnimi domačimi in tujimi sodnimi organi. Zato potrebujemo učinkovitega zastopnika svojih premoženjskih in drugih pravic in interesov pred domačimi in tujimi sodnimi forumi in arbitražami,” je pravosodni minister Goran Klemenčič utemeljil potrebnost sprejetja zakona o državnem odvetništvu. Med razlogi, ki so vodili do priprave tako obsežne in “radikalne” reforme, je Klemenčič navedel, da pravobranilstvo ne deluje dobro, poleg tega tudi ni nadzorovano. Državno pravobranilstvo je po njegovih besedah “nedomišljen organ, kjer se je čas ustavil pred 20 leti, svojega dela pa ne opravlja ne dobro ne transparentno”. Ključ do neodvisnosti sodišč Poslanci so potrdili tudi predlog zakona o sodnem svetu. S tem zakonom bo Slovenija prvič dobila samostojen predpis, ki sistemsko ureja položaj, pristojnosti in vlogo sodnega sveta. Kot je poudaril pravosodni minister Goran Klemenčič, je sodni svet “ključen za zagotavljanje neodvisnosti sodnikov in sodstva kot celote kot tudi za spodbujanje odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti sodstva”. Sodni svet je, tako Klemenčič, ključni “sodni kadrovik”, ki med drugim skrbi za izbirne postopke za sodnike, imenovanje predsednikov rednih sodišč, sprejemanje meril in časovnih standardov za delo sodišč, odločanje o napredovanju sodnikov ter o mirovanju sodniške službe. Dosedanji državni pravobranilci bodo tako postali državni odvetniki. A ne gre za enostavno transformacijo, kajti državni pravobranilci so bili državni funkcionarji z osemletnim mandatom, državni odvetniki pa bodo postali javni uslužbenci s pogodbo za nedoločen čas. Tudi s tem, pravi Klemenčič, bodo bolj avtonomni kot doslej, strank pa ne bodo več zastopali na podlagi usmeritvenih navodil vlade, posameznih ministrov in celo posameznih javnih uslužbencev, temveč naj bi bile njihove odločitve bolj samostojne. Da dosedanji sistem ne pozna kariernega napredovanja in i
