Vučić je v soboto v govoru v Bački Palanki označil hrvaško proslavljanje Nevihte, s katero se je končala vojna na Hrvaškem, za etnično čiščenje in zločin. “Vsak zločin je večen in ni ga moče pozabiti niti opravičevati. Še najmanj pa slaviti,” je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal Vučić.
V Srbiji vidijo v Nevihti največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni. S hrvaškega ozemlja naj bi bilo po srbskih trditvah pregnanih okoli 250.000 Srbov, okoli 2000 pa naj bi jih umrlo. Po drugi strani na Hrvaškem trdijo, da so Srbi odšli sami in da je bilo približno 90.000 hrvaških Srbov. Nazaj na Hrvaško naj bi se jih sicer po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.
Po besedah Vučića je bila Nevihta uperjena proti hrvaškim Srbom zgolj zato, ker so bili Srbi. Po njegovih besedah “ni naključje”, da se je operacija Nevihta začela na isti dan – 4. avgusta 1995, ko so 51 let pred tem nacisti vdrli v hišo Ane Frank in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče.
“Isti zločin proti nekomu, ki je drugačen, ima drugačno ime, poreklo in nekega svojega boga. V obeh primerih edina krivda Ane Frank in Srbov v Krajini ni bila to, kar naj bi storili, ampak prepričanje nekoga, da bodo brez njih neka država in neki ljudje bili lepši in boljši. V obeh primerih se je iskala končna rešitev,” je dejal srbski predsednik.
Zelo je bil kritičen, ker na Hrvaškem ne priznavajo, da je bilo med operacijo Nevihta karkoli narobe ali da je bil storjen kakršen koli zločin. Ob nazornem opisovanju dogodkov je Nevihto označil za “najstrašnejši dan v naši novejši zgodovini, da v katerem se je začela golgota celega naroda”. Srbija pa kljub temu ne želi maščevanja, ampak zgolj resnico, je v soboto še dejal Vučić.
Po drugi strani pa Vučić ni rekel niti besede o odgovornosti Srbov za zločine med vojno na Hrvaškem (1991-1995) ali v BiH (1992-1995), niti o genocidu v Srebrenici, za katerega je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dolgoletne kazni obsodilo medvojne voditelje in poveljnike bosanskih Srbov, med njimi tudi Radovana Karadžića in generala Ratka Mladića. Prvi je bil obsojen na 40 let zapora, drugi pa na dosmrtni zapor. V obeh primerih sicer še poteka pritožbeni postopek.
Haaško sodišče pa je operacijo Nevihta opralo in oprostilo tudi hrvaške poveljnike te operacije, v prvi vrsti generala Anteja Gotovino in Mladena Markaća. Obema je v soboto hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović podelila tudi visoko državno odlikovanje, ki je ob tem prav tako poudarila, da Nevihta ni bila sporna operacija.
Ob tem se je na kratko odzvala tudi na Vučićeve besede v Bački Palanki in dejala, da se Hrvaška in Srbija očitno nikoli ne bosta mogli strinjati glede preteklosti, a bi si bilo treba bolj prizadevati za boljšo prihodnost.
Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je dejal, da si želi boljšega sodelovanja s Srbijo in miru v prihodnosti, “a tudi mi si želimo resnice”. “Za vse nas je nesporno, da je veliko agresijo izvedel Slobodan Milošević in velikosrbski režim na hrvaškem ozemlju,” je dejal. Hkrati pa je v izjavi za hrvaško televizijo HRT zagotovil, da si na Hrvaškem želijo, “da se srbska manjšina počuti dobro”.
