Jelinčič bo sicer svoje stališče o tem, koga so v poslanski skupini pripravljeni podpreti za mandatarja, predstavil na pogovoru pri predsedniku republike Borutu Pahorju ob 13.30.
Pahor je pogovore s poslanskimi skupinami o novem mandatarju začel v ponedeljek, ko je sprejel predstavnike SDS, LMŠ, SD, SMC in Levice, danes pa je sprejel NSi, SAB in DeSUS. Čakata ga še pogovora s predstavnikoma poslanske skupine SNS in poslancev narodnih skupnosti.
Prejemal denar iz Azerbajdžana
Neodvisna preiskava je nedavno ugotovila, da je Jelinčič julija 2012 prejel 25.000 evrov od enega od britanskih podjetij, ki je bilo vpleteno v primer “pralnica”. S tem je bil vzpostavljen sum, da je deloval v prid Azerbajdžana pri opazovanju volitev. Jelinčič o zadevi ni podal pisnega odgovora, kot so to od njega zahtevali preiskovalci, niti ni odgovoril na pismo, ki mu ga je poslal vodja odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (SE) za pravila in postopke, niti ni podal nikakršnih komentarjev.
Odbor je zato ugotovil, da je resno kršil etična pravila Parlamentarne skupščine SE, in odločil, da Jelinčič do konca življenja ne sme vstopiti v prostore SE in Parlamentarne skupščine SE.
Protikorupcijska komisija, ki je pred leti že preverjala Jelinčičevo premoženjsko stanje, pa je na spletni strani napovedala, da bo poslanca pozvala k pojasnilu glede omenjenih 25.000 evrov.
Sklad za podkupovanje politikov
Azerbajdžanska vladajoča elita naj bi dve leti upravljala skrivni denarni sklad v vrednosti 2,4 milijarde evrov, z denarjem iz katerega je med drugim podkupovala evropske politike, izhaja iz danes objavljenih ugotovitev preiskave skupine evropskih časopisov.
Skrivnega sklada se je prijel vzdevek “azerbajdžanska pralnica”. Denar naj bi nakazovali med letoma 2012 in 2014 preko bančnih računov štirih netransparentnih družb s sedežem v Veliki Britaniji, ugotavlja preiskava, ki jo je objavilo mednarodno združenje preiskovalnih novinarjev OCCRP.
Iz bančnih zapisov, ki so pricurljali k danskemu časopisu Berlingske, naj bi bilo razvidno, da je azerbajdžanski politični vrh v obdobju dveh let z denarjem iz sklada izvedel več kot 16.000 plačil, poroča britanski Guardian. Velik del denarja v skladu naj bi šel na račune lobistov, novinarjev, politikov in poslovnežev kot del t. i. kaviarske diplomacije. Preiskava pa ne nakazuje, da so vsi prejemniki vedeli, od kod točno denar izvira, poroča BBC.
Azerbajdžansko vodstvo je obtoženo številnih zlorab človekovih pravic, sistemske korupcije in prirejanja rezultatov volitev. Z lobiranjem pa so po poročanju Guardiana, ki je v preiskavi sodeloval, odvračali kritike tamkajšnjega predsednika in prispevali k promoviranju pozitivne podobe te energetsko bogate države.
“Intenziven sistem lobiranja je bil tako uspešen, da so leta 2013 člani Sveta Evrope volili proti poročilu, ki je bilo do Azerbajdžana kritično,” piše britanski časnik. Glede na preiskavo naj bi bila izvedena mnoga izplačila različnim nekdanjim članom Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Izvor denarja je nejasen, v preiskavi pa naj bi razpolagali “s številnimi dokazi o njegovih povezavah z družino azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva”, kaže poročilo preiskave. Azerbajdžanske oblasti sicer poročila še niso komentirale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Azerbajdžan je sicer član Sveta Evrope od leta 2001.
