"Meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni bila nikoli določena. Nekdanje jugoslovanske republike niso imele svojih teritorialnih morij. Imeli smo enotno jugoslovansko teritorialno morje. Slovenske ladje so plule in slovenska letala so to morje preletavala, kot da je naše teritorialno morje. Tudi kopenske teritorialne meje niso bile izrecno določene. Štelo je, da so katastrske meje obmejnih občin republiške meje nekdanjih republik. To je stanje iz 25. junija 1991, ko sta se državi osamosvojili. Slovenija je 25. junija 1991 de iure in de facto upravljala Piranski zaliv."  To je v intervjuju za Večer v začetku jeseni 2009 povedala dr. Mirjam Škrk, nekdanja ustavna sodnica in prvo ime slovenskega mednarodnega pomorskerga prava. Boris VugrinecPiranski zaliv "> Boris Vugrinec Piranski zaliv  Sodelovala je že takrat kot ekspertka s slovensko vlado, čeprav, je potožila tisti čas, eksperti veliko o dogovarjanju Zagreba in Ljubljane v tistem vročem poletju, ko je čez noč odstopil takratni hrvaški premier Ivo Sanader - in šel na koncu v zapor -, niso vedeli. Konec leta 2009 sta potem takratna premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor podpisala sporazum, da gresta državi z vprašanji okrog meje pred mednarodno sodišče. Ker se sami ne znata dogovoriti.       V postopku arbitraže, ki se ima končati zadnji četrtek junija 2017, osem let pozneje, v Haagu, je Škrkova agentka Slovenije. Najvišje pozicionirana v skupini slovenskih in tujih ekspertov, ki pred arbitražnim tribunalom zastopajo slovensko stran.  "Države arbitražne odločbe spoštujejo"  "Ko se postopek pred arbitražo enkrat začne, je neustavljiv. Umika nazaj ni več, država ne more enostransko zapustiti tega vlaka. Zmeraj pa je dopustno, da državi vmes dosežeta sporazum zunaj arbitražnega tribunala, bilateralno, in arbitre obvestita, da sta se sami sporazumeli o predmetu spora, zato jih ne potrebujeta več. Samo na ta način lahko arbitražni tribunal preneha pred razsodbo," je povedala takrat o režimu odločanja