Podgornikova je med drugim navedla opažanja, da se nekaterim podjetjem zapirajo določeni trgi. Zbornica absolutno podpira zadnje protikoronske ukrepe vlade, kar pa je po njenih besedah premalo za rešitev razmer. “Ne znam si predstavljati, kako bodo v podjetjih, ki so zaprta, poravnali vse stroške, saj vsak dan zaprtja obratov oziroma lokalov zanje pomeni dodatne obremenitve,” je dejala.
Naslednje leto zato pričakuje več stečajev in zapiranj obratov, predvsem iz turistične panoge, pa tudi drugih. Kot je povedala, so pred časom opravili anketo v 151 podjetjih iz regije in že takrat ugotovili, da jih ima kar 51 zaposlene na čakanju. “Upam, da ne, vendar mislim, da bo kar nekaj podjetij te ljudi odpuščalo. Seveda je država z ukrepi nekoliko blažila razmere, vendar so pogoji zdaj bistveno bolj ostri in to v neskončnost niti ne bo mogoče početi,” se zaveda direktorica štajerske zbornice.
Ob tem poudarja, da regijsko gospodarstvo sloni na malih podjetjih, ki jih je kar 98 odstotkov in imajo zdaj zelo velike težave. Občine ali država so nekaterim lahko vsaj oprostile najemnine, ostali pa tega bremena po njenem mnenju ne bodo zmogli. Prihodnje leto se bodo zato primorani spet bistveno bolj ukvarjati s tem, kako oživiti gospodarstvo in priti na raven, na kateri je nekoč bilo.
Da so vladne ukrepe podjetja s pridom koristila, zatrjuje tudi predsednik mariborske obrtno-podjetniške zbornice Aleš Pulko. Nekoliko manj kreditne linije, ki so bile tako za banko kot za podjetja zelo zahteven in manj koriščen ukrep. Sicer pa je peti protikoronski paket po njegovem mnenju prinesel pričakovane rezultate, ki so pomenili vsaj del obliža na rane. Ne rešujejo pa ključnih težav, torej težav z likvidnostjo, ki jih imajo podjetja ali pa jih bodo še imela, pravi Pulko.
Po njegovih besedah ta trenutek mikro, mala in srednje velika podjetja v Podravju z izjemo nekaj panog, kot so gostinstvo, turizem in del storitvenih dejavnosti, še delujejo kolikor toliko normalno. Večjega upada namreč ne beležijo, predvsem na področju gradbeništva, ki je še vedno v izjemnem vzponu, enako velja za področje kovinsko-predelovalne industrije. Veliko pa bo po njegovem odvisno od tujih trgov in tega, kar se bo dogajalo v Evropi in svetu v prihodnjem obdobju.
Pulko meni, da je zato nujno v šestem paketu dati velik poudarek likvidnosti podjetij. Pri tem se zaveda, da si Slovenija ne more privoščiti podobnih ukrepov kot Avstrija, kjer bodo podjetjem za november v času “lockdowna” pokrili 80 odstotkov prihodkov, ki so jih imeli v enakem obdobju lani.
“To bi rešilo slovensko gospodarstvo, a vemo, da naša država nima niti lastnih niti dolžniških virov, kakršne ima na voljo Avstrija. Ukrepi so vseeno dobrodošli, zagotovo pa premalo za to, kar se bo dogajalo v prihodnje. Leto 2021 bo zato leto velikih odpuščanj in kar nekaj stečajev,” je pesimističen prvi mož mariborskih obrtnikov in podjetnikov.
Podravska regija je sicer največji odstotek brezposelnosti zabeležila v prvem valu epidemije, aprila in maja, ko so našteli okoli 12.600 nezaposlenih. Številka je nato iz meseca v mesec nekoliko padala, tako da je teh trenutno okoli 12.200.
Kot pojasnjuje direktor podravske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernard Memon, je v primerjavi z enakim obdobjem lani stopnja nezaposlenosti narasla za okoli 15 odstotkov, v primerjavi s septembrom pa se je oktobra znova povečala za poldrugi odstotek oziroma za okoli 170 ljudi. Zdaj so glede na dogajanje v drugem valu razmere še relativno stabilne, vendar pričakuje, da se bo konica najbolj odražala v naslednjem mesecu.
Memon upa, da bodo vsaj srednjeročno prijeli napovedani ukrepi iz šestega paketa. Pozitivno novico vidi tudi v tem, da naj bi država pomagala pokrivati tudi fiksne stroške podjetij, česar doslej ni bilo, saj so se ukrepi večinoma osredotočali na zaposlene. Računa, da se bo zato likvidnost podjetij vsaj nekoliko stabilizirala in se bo njihovo poslovanje vsaj nekoliko ublažilo.
“Stanje je bilo oktobra stabilno, kaj bodo prinesli naslednji meseci, pa težko napovem. Upam, da čim manj tistega, kar napovedujejo predstavniki regijskega gospodarstva, in da bodo ukrepi vlade dejansko učinkovali,” je še dodal prvi mož mariborskega zavoda za zaposlovanje.
Med podjetji, kjer trenutno proizvodnja stoji, je v Mariboru tudi nekaj večjih. Magnini delavci že od pomladi na delo hodijo v Gradec, na čakanju so zaposleni v družbi Tam Europe, tam so tudi delavci mariborskega obrata Cimosa, katerih večina pa bo sredi decembra prejela odpovedi, saj je podjetje že pred časom napovedalo njegovo zaprtje.
