Staro trto na mariborskem Lentu, ki je preživela že več kot 400 let, bodo jeseni zaradi nevarnosti vandalizma zaščitili z video nadzorom. Ker gre za nenadomestljiv primerek, ki predstavlja eno glavnih turističnih znamenitosti Maribora, bi radi na lokalnem zavodu za turizem okoli trte postavili še ograjo, a stroka se s tem ne strinja. "Še vedno mislim, da bi bilo poleg namestitve video kamer treba v neki dolgoročni viziji razvoja mesta narediti okoli Stare trte tudi primerno ograjo, kot neke vrste mini botanični vrt, saj se glede na naraščanje stopnje vandalizma v Mariboru res bojimo za njeno kondicijo in stabilnost. Ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi," je povedala direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janja Viher. Ob tem je spomnila na nedavno uničenje izjemne Brinarjeve jelke na Rakitni. "Že samo en objestnež lahko povzroči nepopravljivo škodo," je poudarila. Spomnila je, da so neznanci lani izruvali eno od dreves v bližini Stare trte, nekajkrat se je že zgodilo, da so s trte trgali mladike in grozdje. Ob trti je velikokrat po nočnem razgrajanju nametanih polno smeti, letos spomladi so objestneži celo popisali tablo na pročelju Hiše Stare trte. Nadaljnjo škodo je po prepričanju Viherjeve mogoče preprečiti le s fizično prepreko. Umetelno kovana ograja po njenih ocenah ne bi skazila podobe trte, hkrati ne more spremeniti pogojev za njeno rast, kot bi to na primer povzročila ograja iz stekla. Po ocenah arhitekta Tomaža Kanglerja pa je popolnoma neprimerno, da se Staro trto postavlja za ograjo. "V zoološkem vrtu in zaporu dajemo živali in zločince za ograjo, v ograjeni prostor, pri objektu svetovne naravne dediščine pa bi ravnali ravno obratno," je povedal. Po njegovem prepričanju je potrebno uporabiti vsa ostala sredstva. "Vandalizem je stanje duha in odsev družbenih razmer in odnosa do mesta, ki verjetno izhaja iz zmotljivega mnenja, vse to je naše in lahko počnemo, kar želimo," je pojasnil. Ponovil je, da je namesto postavljanja ograj potrebna intenzivna