Clintonova je kot ameriška zunanja ministrica z uradnimi vladnimi dokumenti rokovala na zasebnem strežniku na svojem domu, kar je po mnenju kritikov ameriško uradno dopisovanje izpostavilo morebitnim hekerskim napadom tujih vlad in teroristov. V času njenega ministrovanja je prišlo tudi do napada v Bengaziju, spominja nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriško pravosodno ministrstvo je prejšnji mesec zaprlo preiskavo Clintonove zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta, potem ko je preiskovalni urad FBI sklenil, da tožilstvu ne bo priporočil vložitve kazenske ovadbe proti njej. So pa v FBI hkrati poudarili, da je bila Clintonova pri ravnanju z zaupnimi informacijami skrajno neprevidna.

Kljub odločitvi pravosodja si politični sovražniki Clintonove njeno sporno ravnanje prizadevajo ohraniti pri življenju, tudi s povezovanjem z napadom v Bengaziju pred skoraj štirimi leti.

Starši dveh ameriških varnostnikov konzulata v Bengaziju so morda tudi zaradi tega v ponedeljek vložili tožbo proti Clintonovi. V njej trdijo, da so teroristi lahko ugotovili, kje sta se varnostnika nahajala, ker so lahko prišli do zasebnega strežnika Clintonove.

V napadu na konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012 so umrli štirje Američani, med njimi ameriški veleposlanik v Libiji Christopher Stevens.