Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila generalna sekretarka sindikata zdravstva in socialnega varstva Dragica Kekec, so stavkovne zahteve strnili v štiri glavne točke.
Zahtevajo dvig plač in odpravo varčevalnih ukrepov, uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na dan praznika, v nedeljo ter ponoči, pa tudi ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne pogoje. Še ena njihova zahteva je določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.
V obeh sindikatih po njenih besedah pričakujejo zvišanje plačnih razredov v okviru odprave anomalij ter dvig plač iz naslova primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti. Ob tem pa zahtevajo tudi vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred sredino leta 2012, torej vrnitev osmih odstotkov, odvzetih v času varčevalnih ukrepov.
Kot so predstavniki obeh sindikatov pojasnili na današnji novinarski konferenci, je stavka skrajna možnost, saj po besedah predsednice sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelke Mlakar ne želijo prizadeti bolnikov in drugih, za katere skrbijo, a jih država dejansko sili točno v to.
Odprava anomalij je potekala selektivno pri posameznih poklicih, nastale so nove anomalije, za katere vlada nima posluha, je pojasnila Kekčeva. Predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonko Vukadinovič pa je dodal, da so ravno tako del javnega sektorja, delajo v najtežjih pogojih, ob sobotah, nedeljah, praznikih, premalo jih je, … Izpostavil je tudi, da ima srednja medicinska sestra pol manj plačan delovnik na praznik, kot ga bo imela sedaj trgovka.
Po besedah Mlakarjeve je na področju zdravstva in sociale več kot 25.000 zaposlenih, ki so njihovi člani, glede na zakonske omejitve pri izvedbi stavke jih bo dobršen del moral opravljati svoje delo. Izkušenj nimajo, saj takšne stavke v zadnjih treh, štirih desetletjih ni bilo, a ocenjujejo, da bi lahko bilo vanjo vključenih med 10.000 in 15.000 ljudi. Med članstvom podporo zagotovo imajo, je dejala.
Ko bodo jasno postavili scenarije stavkovnih aktivnosti, bodo z njimi seznanili vodstva zavodov, da se bodo imela možnost temu prilagoditi. Že vnaprej pa apelirajo tudi na svoje sodelavce v timih. Mlakarjeva upa, da bodo solidarni in da nekaj, kar je danes redni program, ne bo na lepem postalo urgentni program. Te izkušnje imajo namreč po njenih besedah iz zadnjega organiziranja protestnega shoda oz. stavke v letu 2013, ko so dobivali informacije iz številnih zavodov o kršitvah prav v tem kontekstu, da so zdravniki na lepem vse opredelili kot urgentna stanja.
“Nesporno je, da se tokrat ne bomo ustavili. Časi, ko smo prosili, si želeli in se pogovarjali, so dejansko mimo. Zdaj dejansko le še zahtevamo,” je dejala Mlakarjeva. Med predvidenimi zaostritvami sindikalnih aktivnosti so tudi umik soglasja za opravljanje dela preko polnega delovnega časa ter dosledno uveljavljanje pravice do časa za strokovno pripravo na delo. Možno pa je tudi zaostrovanje stavke z daljšimi prekinitvami in javnimi protestnimi shodi.
O finančnih posledicah njihovih zahtev je Mlakarjeva pojasnila, da so v okviru pogovorov o odpravi plačnih anomalij za tiste nad 26. plačnim razredom ugotavljali, da bi to, če bi večini v povprečju dvignili plače za dva plačna razreda, pomenilo blizu štiri milijone evrov. A vlada na tak predlog ni pristala.
Celoten dvig plač – bodisi iz naslova odprave anomalij bodisi primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti – pa bi pomenil dvig za 15 do 20 odstotkov oziroma tri do štiri plačne razrede, kar bi verjetno pomenilo enkrat več.
