Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je namreč Cerarju očitala, da je “državo uspel pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini”. Spomnila je, da je vlada podpisala stavkovne sporazume z zdravniki in policisti ter zvišala plače direktorjem in ravnateljev, ob tem pa mislila, da bodo “vsi ostali javni uslužbenci ostali tiho”.

Zato je Cerarja vprašala, kako namerava preprečiti kaos, ki ga je pričakovati ob stavkah, ter kako je lahko dopustil, “da so mu stvari tako zelo ušle iz rok”.

“Kaosa ne sme biti in ga ne bo,” je v odgovoru zatrdil Cerar in Bratuškovi očital “preveč dramatične tone”. Vlada po njegovih besedah napoved stavk jemlje z vso resnostjo ter vodi intenziven dialog s socialnimi partnerji.

Kot je dejal, se odgovorno in redno pogajajo ter pri tem ustrezno, sorazmerno in pravično delijo učinke gospodarske rasti tudi med zaposlene v javnem sektorju. Poudaril je, da so že za 10,7 odstotka povečali maso plač v javnem sektorju, te pa so se v povprečju zvišale za sedem odstotkov. Po njegovih besedah so prenehali veljati že skoraj vsi varčevalni ukrepi, zato težko razume “izjemne pritiske sindikatov”, ki imajo enormne zahteve.

Dogovori, ki jih je vlada sklenila s posameznimi sindikati, pa se po njegovih besedah nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij. Te težave so se leta kopičile, je še poudaril premier.

Glede dogovora s policisti je spomnil, da so morali izpolniti zavezo ene preteklih vlad. Pri zdravnikih pa je bila vlada “prisiljena v pogajanja”, pri čemer je z namenom, da bi državljanom omogočila dostop do zdravstvenih storitev, sprejela kompromisni dogovor. Tudi pri stavkovnem dogovoru z gasilci je vlada iskala soglasje vseh ostalih sindikatov, je dodal.

Napovedal je, da bo vlada nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja ter iskala čim bolj pravičen in finančno vzdržen kompromis. Dodal je, da vlada zagotavlja stabilnost, razvoj in gospodarsko rast, “ne moremo pa deliti, česar nimamo”.

Vodjo poslanske skupine SD Matjaža Hana pa je zanimalo, kaj namerava vlada do konca mandata narediti za izboljšanje neto plač vseh zaposlenih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Spomnil je tudi na predlog za dvig minimalne plače, ki je dvignil veliko prahu.

Cerar je zatrdil, da so se neto plače vsa leta dela te vlade zviševale, predvsem preko davčnih razbremenitev. Glede višine letošnje uskladitve minimalne plače je ocenil, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in bi “lahko zmoglo več kot zakonsko uskladitev z rastjo inflacije”.

Zato se strinja, da se ta uskladitev postavi na višji ravni, pri čemer pa je treba upoštevati socialni in ekonomski kriterij – torej tudi interese gospodarstva. Opozoril je, da z dvigom minimalne plače ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij.