Današnji prvi dan stavk so poimenovali črni torek, vendar se bodo stavke zaposlenih na francoskih železnicah SNCF nadaljevale tri mesece, do 28. junija, in sicer dva dni na vsakih pet dni, kar bo prizadelo okoli 4,5 milijona ljudi, ki dnevno uporabljajo železnice. Stavka bo potekala tudi v sredo, nato pa znova prihodnji ponedeljek in torek.
V stavki sodelujejo štirje glavni sindikati zaposlenih v državnem železniškem podjetju SNCF, tako da stavka kar 77 odstotkov strojevodij. Po podatkih podjetja stavka skupno 34 odstotkov vseh zaposlenih. Vozi samo eden od osmih hitrih vlakov TGV ter vsak peti regionalni vlak, poročajo tuje tiskovne agencije.
Povezav s Parizom, ki jih dnevno uporabljajo ljudje, ki se vozijo v prestolnico na delo, je prav tako manj, tako da so avtobusi in ceste več kot polni. Ob jutranji prometni konici so zabeležili okoli Pariza za 420 kilometrov zastojev, poroča britanski BBC.
V omejenem obsegu so prizadete tudi mednarodne železniške povezave. Vozi okoli 75 odstotkov vlakov Eurostar, ni pa železniške povezave s Španijo, Švico in Italijo. Vlaki v Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo vozijo skoraj povsem običajno.
Vodja sindikata CGT Philippe Martinez je za radio France Inter poudaril, da isto stvar zahtevajo že nekaj tednov – da vlada v celoti znova preuči predlog reforme železnic in da ga pripravi na novo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Uslužbenci francoskega letalskega prevoznika Air France stavkajo že četrti dan. Zahtevajo šestodstotno zvišanje plač. Zaradi stavke je odpovedanih četrtina načrtovanih letov.
Stavkajo tudi delavci komunalnih podjetij, ki odvažajo smeti, saj želijo doseči oblikovanje podjetja na nacionalni ravni za pobiranje odpadkov, pa tudi boljše pogoje upokojevanja. Delavci blokirajo nekaj obratov za predelavo odpadkov.
Stavkajo tudi zaposleni v energetskem sektorju, ki med drugim zahtevajo ustavitev liberalizacije energetskega trga.
Stavka tudi več tisoč študentov, ki nasprotujejo zaostritvi pravil za vpis na univerzo, poroča BBC.
Gre za najnovejšega v valu stavk, ki so jih v Franciji sprožile načrtovane vladne reforme. Te med drugim predvidevajo ukinitev posebnega statusa zaposlenih na francoskih železnicah. Po mnenju oblasti v Parizu bi morale železnice tudi znatno zmanjšati svoje stroške in povečati učinkovitost, če želijo biti konkurenčne, saj jih pesti 46,6 milijarde evrov dolga. Kritiki reform se bojijo, da se bo zaradi reform zmanjšala kakovost storitev v železniškem prometu.
