Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi takratne slovenske premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Kot so zapisali v danes objavljenem sklepu, so ustavno pritožbo zavrgli, ker komisija kot oblastni organ ne more biti nosilka ustavnih pravic. Senat KPK je 9. oktobra 2014 na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije in ugotovil, da je nekdanja premierka bila v nasprotju interesov. Po mnenju KPK je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi. Nakar se je Bratuškova odločila za upravni spor. Upravno sodišče je februarja lani ugodilo pritožbi in odpravilo akt KPK. Sledila je pritožba KPK, a jo je vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo upravnega sodišča. Sprejelo je stališče, da so ugotovitve KPK ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, so ustavni sodniki povzeli v danes objavljenem sklepu. Ustavno sodišče je odločilo, da so upravičene osebe za vložitev ustavne pritožbe po ustaljeni ustavnosodni presoji poleg fizičnih oseb tudi pravne osebe. Vendar je varstvo pravic pravnih oseb odvisno od tega, ali se posamezne pravice nanje lahko nanašajo. Ustavno sodišče je zapisalo, da je v obravnavanem primeru KPK kot državni organ v okviru zakonskih pooblastil izdala in objavila ugotovitve v konkretnem primeru, ki so bile predmet sodne presoje. Ustavnemu sodišču se za presojo, ali je ustavno pritožbo vložila upravičena oseba, ni treba opredeliti, ali so ugotovitve v konkretnem primeru ugotovitveni upravni akt ali posamični akt državnega organa, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije v ožjem pomenu besede. Ker je komisija obakrat v enaki funkciji oblastnega organa. Če KPK deluje kot oblastni organ, pa ne more biti nosilka ustavnih pravic. KPK je na lastno pobudo poleti 2014 začela preiskavo postopka izbire kandid