“Da bi zagotovili varnost preskrbe s hrano in zadostno prehranjevanje, je nujno treba izpeljati ekonomske in socialne politike,” so poudarile agencije ZN. Poleg tega se je treba izogniti finančnim rezom pri ključnih storitvah, kot sta zdravstvena oskrba in izobraževanje.

Potrebne so strukturne spremembe, da bi najrevnejše ljudi vključili v svet. To pomeni, da bi varnost oskrbe s hrano vključili v napore za zmanjšanje revščine, so poudarili po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Urednica poročila Cindy Holleman z Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je poudarila, da je treba gledati širše, in ne samo na lakoto.

Rezultati študije so pokazali, da morajo vlade posvetiti več pozornosti različnim vidikom dostopnosti hrane, in se ne osredotočati samo na to, da proizvajajo več hrane, je povedal direktor FAO Jose Graziano da Silva. “Vlade so močno osredotočene na proizvodnjo. Prepričane so, da bodo ljudje jedli, če je hrana dostopna. To na nek način ne drži,” je poudaril.

Podhranjenost je še vedno najbolj razširjena v Afriki, kjer je prizadetih okoli 20 odstotkov prebivalstva. Sledi Azija z 12 odstotki. V Latinski Ameriki in na Karibih je podhranjenih sedem odstotkov ljudi.

Skupno število tistih, ki trpijo za kronično podhranjenostjo, in tistih, ki so prizadeti zaradi negotove preskrbe s hrano, medtem znaša dve milijardi ljudi.

Obenem agencije ZN poročajo, da se število debelih in prekomerno težkih ljudi povečuje v vseh regijah, pri čemer je povečanje največje pri šolskih otrocih in odraslih.