Število mlajših od 18 let brez spremstva, ki so lani v EU zaprosili za azil, je tako znova na ravni izpred migrantske krize leta 2015. Tedaj je za azil zaprosilo 95.200 mladoletnikov brez spremstva, leta 2014 pa okoli 23.100. Med letoma 2008 in 2013 je to število v povprečju znašalo okoli 12.000.

Največ oseb brez spremstva, mlajših od 18 let, je lani za azil zaprosilo v Nemčiji, in sicer 4085, kar je približno 21 odstotkov vseh v EU. Sledita Italija s 3885 (okoli 20 odstotkov) mladoletnimi prosilci za azil brez spremstva in Velika Britanija z 2870 oziroma okoli 15 odstotki.

Med mladoletnimi prosilci, ki niso imeli spremstva odraslih, je bilo največ Afganistancev (3200 oziroma 16 odstotkov). Sledijo državljani Eritreje, ki jih je bilo 1960 oziroma 10 odstotkov, in Pakistanci, teh je bilo 1375 oziroma sedem odstotkov, še navaja Eurostat.

V Sloveniji je leta 2018 za azil zaprosilo 555 oseb brez spremstva, kar je več kot leta 2017, ko jih je zaprosilo 390. Med njimi je bilo lani največ Pakistancev (220 oziroma 40 odstotkov), sledijo pa Afganistanci (130 oziroma 24 odstotkov) in Alžirci (75 oziroma 14 odstotkov).

Skoraj vsi (98,4 odstotka) mladoletniki brez spremstva, ki so lani zaprosili za azil v Sloveniji, so moškega spola, medtem ko na ravni EU ta delež znaša 85,8 odstotka.

Je bil pa v Sloveniji daleč največji delež mlajših od 18 let brez spremstva med vsemi mladoletnimi, ki so leta 2018 zaprosili za azil. Znašal je 70,3 odstotka, na ravni EU pa 10,3 odstotka. Delež oseb brez spremstva med vsemi mladoletniki je bil večji od polovice samo še v Bolgariji, in sicer 57,1 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada.