Štefanec z zadovoljstvom ugotavlja, da bo letos prijav korupcije več kot v lanskem letu. Bistveno se je po njegovih besedah povečalo tudi število obravnavanih prekrškovnih zadev. Kot je pojasnil, so intenzivno preverjali zavezance za prijavo premoženjskega stanja, med njimi občinske in druge funkcionarje, število obravnav in izrečenih glob pa se je za nekajkrat povečalo.
Prav tako se predsednik KPK nadeja, da bodo do konca leta presegli lansko število prijav lobističnih stikov. V tem pogledu je Štefanec pohvalil predstavnike izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki so bili na tem področju aktivni.
Izpostavil je tudi aplikacijo Erar, ki po oceni Štefaneca že danes vsaj dosega kakovost Supervizorja in ga v marsikaterem delu celo presega. Ko bodo uredili pravna pravila okoli pridobivanja, obdelave in objave podatkov, pa bo delo z njim še lažje.
Štefanec se je dotaknil tudi predloga novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je ta čas v javni razpravi. “Nujno je enkrat reči bobu bob,” je poudaril in pojasnil, da je treba pravne podlage za delovanje KPK urediti tako, da zadeve ne bodo padale na sodišču. Trenutno stanje je po njegovem prepričanju nevzdržno, saj ne omogoča dovolj dobrega dela komisije.
Spomnil je, da so v minulih mesecih padle štiri odmevne zadeve, a po njegovih besedah nobena od teh ni padla iz vsebinskih, pač pa iz procesnih razlogov. Ravno v tem času se je namreč spremenila praksa vrhovnega sodišča, ki je julija letos prvič ocenilo, da postopek pred komisijo ne ščiti dovolj strank.
Med rešitvami v noveli je omenil tudi določbe o poročanju o premoženjskem stanju funkcionarjev. Doslej je veljalo, da je komisija obravnavala prirast premoženja, zdaj pa bo preverjala premoženjsko stanje. To pa bo v praksi povzročilo, da bodo od funkcionarjev, ki so zavezani za objavo premoženjskega stanja, morali v določenem roku zahtevati ponovno prijavo.
Zelo kritičen pa je Štefanec do osebnostne primernosti kot merila za za razrešitev funkcionarja KPK. Sam ne nasprotuje temu, da bi takšen pogoj veljal v fazi kandidiranja in imenovanja. “Povsem nesprejemljivo” pa je, da bi takšen “demoklejev meč” politične primernosti nad funkcionarji KPK veljal v času njihovega mandata, je poudaril.
Posebej je Štefanec tudi izpostavil, da je upravno sodišče v enem od primerov izdalo sodbo v roku, ki jim ga je postavilo za odgovor na tožbo. “Res sem zaskrbljen nad zaščito pravnega reda in pravno varnostjo v Sloveniji,” je opomnil.
Komisija bo sicer teden boja proti korupciji zaznamovala z več aktivnostmi. Čez dan bodo potekala izobraževanja na temo aplikacije Erar, zvečer pa se bo dogajanje preselilo v Slovensko kinoteko, kjer bodo odprli 3. filmski festival Film proti korupciji. V torek bo v Kinoteki potekala še okrogla miza na temo zaščite prijaviteljev korupcije.
Mednarodni dan boja proti korupciji zaznamuje obletnico podpisa konvencije ZN proti korupciji, ki je bila podpisana 9. decembra 2003, v veljavo pa je stopila leta 2005. Slovenija je k njej pristopila tri leta pozneje.
