Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da je leta 2015 od 325 milijonov okuženih za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo 1,34 milijona ljudi. “Stroka je nad tem podatkom zgrožena, saj se virus hepatitisa B lahko prepreči z učinkovitim cepljenjem, 95 odstotkov okuženih s hepatitisom C pa uspešno pozdravi z ustreznimi zdravili,” je poudarila zdravnica Mojca Matičič s klinike za infekcijske bolezni. Pomembno je zgodnje odkrivanje okužbe, saj bolezen lahko več let poteka brez bolezenskih znakov. V Sloveniji so uspešno pozdravili 1917 okuženih s hepatitisom C.

Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja preventivna testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C izvajajo že deset let. V preteklih akcijah, se je vsako leto odzvalo okoli 7000 ljudi in od teh so okužbo s hepatitisom C odkrili pri 1,8 odstotka ljudi, je opozorila Matičičeva. Tudi letos v okviru preventivnih dejavnosti ob obeležitvi svetovnega dneva hepatitisa klinika organizira brezplačno in anonimno testiranje, ki bo potekalo v sredo in četrtek.

Matičičeva je izpostavila, da se pri zdravljenju hepatitisa C v zadnjih letih dogajajo dramatični premiki in novosti. Slovenija ima izrazito učinkovita in varna bolniku prijazna zdravila za hepatitis C, ki so preizkušena tudi na slovenski populaciji bolnikov. Evropska analitična hiša Health Consumer Power House pa je Slovenijo uvrstila na drugo mesto med državami EU predvsem zaradi dobro razvitega modela zdravljenja hepatitisa C, je opozorila Matičičeva.

Z virusom hepatitisa C se lahko okuži skoraj vsak, je opozorila. Med skupine z velikim tveganjem v Sloveniji sodijo vsi ljudje, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, imeli v preteklosti operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno infekcijsko iglo. Tveganje pa obstaja tudi za tiste, ki imajo tetovažo, “piercing” ali so imeli akupunkturo v lokalih s slabšo ravnjo higiene, je še dodala Matičičeva.

Na novinarski konferenci pa so predstavili tudi prvo spletno aplikacijo za ozaveščanje in ugotavljanje možnosti tveganja za okužbo z virusi hepatitisa z imenom HEP-Y. Pri njeni zasnovi in vzpostavitvi so pod okriljem Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja sodelovali strokovnjaki in študenti ljubljanske medicinske fakultete, Fakultete za računalništvo in informatiko, Inštituta Jožef Štefan in računalniško podjetje.

Aplikacija vsebuje splošne informacije o virusnih hepatitisov, nasveti za preventivo in nasveti, kam po pomoč. Pomemben del aplikacije pa sestavlja vprašalnik, s katerim lahko vsak posameznik glede na dejavnike, ki jim je bil izpostavljen, preveri tveganje za okužbo.

Prva nacionalna raziskava značilnosti okuženih z virusom hepatitisa B v Sloveniji je pokazala uspešnost nacionalnega programa cepljenja otrok proti hepatitisu B, ki se izvaja po letu 1997, je še poudarila Matičičeva in dodala, da se je zadnji okuženi slovenski otrok rodil leta 1996. “Obstaja pa utemeljena bojazen, da se bo to stanje kmalu porušilo, saj se delež cepljenih otrok iz leta v leto znižuje,” je še povedala.

WHO je sicer lani sprejela prvo globalno strategijo o obvladovanju virusnih hepatitisov s ciljem, da do leta 2030 izkorenini virusni hepatitis kot javno zdravstveno grožnjo v svetu. Cilj strategije je, da do tega leta za 90 odstotkov zmanjšamo število na novo okuženih in za 65 odstotkov zmanjšamo število smrtnih žrtev zaradi virusnih hepatitisov.