Pod pismo, katerega pobudnik je bil Igor Šoltes (Zeleni), so se podpisali še Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). Poslali so ga v vednost tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem.

V njem opozarjajo na netransparentno delovanje, nespoštovanje vladavine prava in neaktivnost Evropske komisije v primeru arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ter od Junckerja zahtevajo, da “od Hrvaške jasno zahteva spoštovanje vladavine prava in implementacijo zavezujoče arbitražne razsodbe brez odlašanja”.

Poudarjajo, da alternative implementaciji arbitražne razsodbe ni; z objavo razsodbe je mogoče govoriti le še o njeni implementaciji in podrobnostih v zvezi s tem, ne pa tudi o vprašanju meje, ki je bilo s to razsodbo dokončno razrešeno.

Šoltes je v izjavi za javnost pojasnil, da se je za poziv odločil, ker se je je Juncker odločil ignorirati mnenje pravne službe Evropske komisije, da argumenti glede kršitev evropskega prava, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija, držijo in da bi jih morala Evropska komisija podpreti.

“Izredno je neodgovorno in nezrelo, da Juncker in njegova komisija ne izvršujejo osnovne funkcije Evropske komisije kot varuhinje pogodb EU. S tem rušijo verodostojnost celotne Evropske unije in njenih vrednot,” je poudaril Šoltes.

V pismu Junckerju očitajo še, da se je osebno odločil, da se o tem pravnem mnenju na kolegiju komisarjev niti ni razpravljalo. Spomnili so ga na njegove lastne besede v govoru o stanju unije sredi meseca, da je Evropska unija skupnost, ki temelji na pravu, da je treba spoštovati vladavino prava in da je sodne odločitve treba spoštovati. “Pričakujemo, da boste ravnali v skladu s tem in podkrepili svoje lastne besede,” so zapisali.

Spoštovanje arbitražne odločbe je zelo pomembno tudi za prihodnost celotne regije, opozarjajo poslanci.

“Vaš molk v tem primeru daje slab zgled tudi državam Zahodnega Balkana in pošilja sporočilo, da medsebojno dogovorjenih zavez ni treba spoštovati. Ob upoštevanju kompleksnosti odnosov v regiji bi to lahko imelo resne posledice za prihodnost Zahodnega Balkana in njegovo stabilnost,” so zapisali in poudarili, da če Evropska komisija “ne more zaščititi vladavine prava znotraj EU, potem to zelo težko zahteva od drugih v mednarodni skupnosti, vključno z državami kandidatkami”.