O prvih sto dnevih Trumpove vladavine se različne ocene tako v ZDA kot drugod v svetu bistveno ne razhajajo. Najbolj "prizanesljive" med njimi govorijo o njej kot o nadaljevanju "stresnega testa za demokracijo", medtem ko druge opozarjajo na to, da postaja nevarnost uporabe atomskega orožja v času Trumpovega predsednikovanja vedno bolj realna. V tem času je tudi pokazal nekaj, kar je stalnica ameriške vladajoče politike, to je, da bo politične probleme in težave doma reševal na ta način, da bo in je že z vojaškimi akcijami v tujini preusmerjal pozornost ameriške javnosti na njih. Rudi Rizman V novejši politični zgodovini ZDA ni kak predsednik v primerljivem časovnem obdobju užival manjšega zaupanja med svojimi državljani, kot je to primer z aktualnim predsednikom. Razlogi za nejevoljo ameriških državljanov pa so številni. Omenimo samo nekaj primerov, ki dokazujejo, da je Trump prekršil številne obljube, ki jih je dal v predvolilnem času, in s tem dokazal, kar so govorili njegovi kritiki, da mu ne gre nikoli verjeti. Takrat je namreč obljubljal, da bo vsem Američanom zagotovil dostopno in poceni zdravstveno zavarovanje, vendar si je v novi vlogi takoj po nastopu svoje funkcije vztrajno, za sedaj neuspešno, prizadeval zrušiti Obamov zdravstveni sistem. Obama je na tem področju naredil nekaj pogumnih korakov v smeri javnega zdravstva oziroma zdravstvene socializacije. Javnosti seveda ni ostati skrito, da je z jemanjem zveznega denarja za zdravstvo nameraval pokriti ogromen primanjkljaj v proračunu, ki bi nastal s tem, ko je najbolj bogatim obljubil bistveno zmanjšanje davkov. Prav tako je prekršil svojo nekdanjo obljubo, da bo vrnil oblast ljudem, medtem ko je v resnici svojo administracijo sestavil iz milijarderjev, generalov in lobistov, ki v ljudstvu niso nikoli videli drugega kot objekt njihovih praktično z ničemer omejenih apetitov do bogatenja. Podobnih primerov demagoško danih oziroma kršenih obljub pa je toliko, da bi že samo z njihovim naštevanjem po