Sto let po tistem, ko je španska gripa ubila 50 milijonov ljudi, se človeštvo sooča z novim valom smrtnih bolezni. V današnjem globalnem svetu se še eni takšni pandemiji morda ni mogoče izogniti, so v švicarskem Davosu opozorili številni znanstveniki. Možnost novega virusa gripe jih navdaja s strahom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Pandemije postajajo resnična grožnja za človeštvo,” je za AFP povedal generalni sekretar Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca Elhadj As Sy, ki je bil eden od udeležencev Svetovnega gospodarskega foruma v Švici.
Strokovnjakinja za nalezljive bolezni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Sylvie Briand je glede pandemije dejala, da vedo, da prihaja, vendar ne morejo narediti ničesar, kar bi jo lahko preprečilo.
Letos mineva sto let od najhujše pandemije v zgodovini – španske gripe. Znanstveniki pravijo, da je ta prišla v Evropo skupaj z Američani, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni. Bolezen je v dveh letih zahtevala smrt več ljudi po svetu, kot so jih vsa štiri leta vojne.
Direktor javno-zasebnega partnerstva za inovacije v pripravljenosti na epidemijo (CEPI) Richard Hatchett je na srečanju povedal, da je leta 1918 Indija izgubila kar pet odstotkov svoje populacije. V celotni zgodovini države se je populacija zmanjšala le takrat.
Sto let kasneje se znanstveniki še vedno najbolj bojijo možnosti novega virusa gripe.
“Gripa je virusno obolenje dihal, ki se z lahkoto prenaša, ljudje pa so lahko okuženi, še preden se pokažejo simptomi. Nadzorovanje te bolezni je težko,” je povedala Briandova.
Njene številne oblike se lahko združijo med seboj ali se celo povežejo z drugimi virusi in tako potencialno tvorijo nove smrtne kombinacije, navaja AFP.
Kljub razvoju protivirusnih zdravil, antibiotikov in cepiv, sta se v letih 1957 in 1968 pojavili še dve pandemiji, ki sta zahtevali več milijonov smrtnih žrtev.
Tudi nedavne epidemije so opozorile, da je svet še vedno ranljiv za takšne izbruhe. Respiratorni virus sars je leta 2003 zahteval 770 smrtnih žrtev. Ebola je v letih 2014 in 2015 na zahodu Afrike zahtevala 11.000 smrtnih žrtev. Zaradi mednarodnih popotnikov se je bolezen razširila tudi drugod po svetu, navaja AFP.
“Človeštvo je zaradi povezanosti in pogostejših potovanj veliko bolj ranljivo za epidemije kot prej. Virus namreč potuje skupaj z nami,” je opozorila Briandova.
Hatchett je prav tako opozoril, da se specialisti za bolezni še vedno ukvarjajo s posledicami virusa zika.
Takšni izbruhi vplivajo tudi na ekonomijo. Hatchett je povedal, da je leta 2015 več sto primerov bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (Mers) Severno Korejo stalo več kot osem milijard evrov.
Ustanovitelj Microsofta Bill Gates je februarja lani dejal, da bi priprave za reševanje svetovne pandemije stale nekaj manj kot tri milijarde evrov na leto. Če svet ne bi bil pripravljen, bi cena po mnenju Gatesa lahko narasla na okoli 460 milijard evrov.
Briandova je povedala, da se pri WHO trudijo pripraviti na katastrofe in kolikor je le mogoče zmanjšati njihov vpliv. Vendar je razvoj cepiva proti novemu virusu nevaren, zamuden in drag. Direktor Londonske šole za higieno in tropsko medicino Peter Piot je pojasnil, da lahko izdelava stane tudi več kot 160 milijonov evrov.
Hatchett je pristavil, da to ni velika motivacija za farmacevtske laboratorije. Prav tako je povedal, da cepiva ni mogoče prodati, dokler ne izbruhne epidemija. “Potem pa vsi želijo cepivo, ki ne obstaja,” je še dejal.
