Motiv za nov strelski napad na ameriški šoli, mesec dni po pokolu na Valentinovo v Parklandu, je tako najverjetneje zasebne narave. Napad je ponovno spodbudil večno nacionalno razpravo o orožju v ZDA.

Za nasprotnike orožja je to še en dokaz, da je orožje problem, za zagovornike orožja pa je pomembna hitra reakcija varnostnika. Predsednik ZDA Donald Trump in orožarski lobi sta dobila argument za upravičenost oboroževanja šolskega osebja.

Varnostnik v Parklandu, ki je bil policist, ni preprečil smrti 17 ljudi, ker ni posredoval. Varnostnik v Marylandu, ki je pripadnik posebnih policijskih enot, se je odzval nemudoma po prvem strelu. Odhitel je tja, od koder se je slišalo streljanje, takoj nameril in sprožil proti Rollinsu, ki je streljal nazaj.

Na nogah je ostal policist Blaine Gaskill, Rollins pa je kasneje podlegel poškodbam, čeprav do torke zvečer še ni bilo povsem jasno, ali je podlegel strelom policista ali je pred streli pobegnil in si sodil sam.

Rollins je streljal s pištolo, ki je po zakonu Marylanda s 17. leti še ne bi smel imeti. Puško bi lahko imel, za pištolo pa bi moral počakati še štiri leta.

Orožarski lobi ima sedaj svojega junaka in argument za orožje, ki je sicer močan le v ZDA. Zagovorniki orožja zatrjujejo, da lahko le dober fant z orožjem ustavi slabega fanta z orožjem. Argument, da brez orožja ne bi bil potreben ne dober in ne slab fant in ne žrtve, v ZDA nima večinske podpore.

Tiskovna predstavnica Nacionalne orožarske zveze (NRA) Dana Loesch je novo tragedijo nemudoma izkoristila za napad na prevladujoče medije in jih obtožila, da o oboroženem policistu na šoli ne poročajo, ker se to ne ujema s scenarijem proti orožju.

Letos so v ZDA našteli že 17 primerov streljanja na šoli, ki so se končala z mrtvimi ali ranjenimi. Najhujši je bil v Parklandu zaradi česar so ameriški srednješolci sprožili proteste in akcije. Največji vseameriški protesti proti orožju in nasilju bodo v soboto.