V uvodnem poročilu so preiskovalci popisali vremenske razmere v času nesreče, ki med drugim kažejo, da je bila vidljivost v tem času nad 10 kilometrov, veter je pihal s povprečno hitrostjo okoli 10 vozlov, padavin in drugih meteoroloških pojavov ni bilo, prav tako ni bilo pogojev za zaledenitev na zunanjih delih letala niti močne turbulence ali vetrovnega striženja. Vrhovi gorskega grebena so bili dobro vidni.
Po analizi zaporedja slik radarskih meritev sklepajo, da so se plohe na območju letališča Bovec pojavile okoli 20 minut po nesreči, nevihte pa so širše območje Julijskih Alp zajele vsaj uro po nesreči. Tako vreme očitno ni bilo razlog za nesrečo, vsaj neposredno ne, je dejal Stojčevski. Nekatere druge možne vzroke so tudi že preiskali, a ne še vseh, zato Stojčevski za zdaj drugih podrobnosti preiskave še ni želel razkriti.
Pilot letala je imel sicer dovoljenja komercialnega pilota letala, veljavna zdravniška spričevala in skupni nalet v obsegu 475 ur.
Letalo je ob 17.35 poletelo z letališča Bovec proti letališču Ljubljana. Ob 18.54 pa je posadka drugega motornega letala, ki je letelo v bližini, sporočila, da zaznava signal naprave, ki oddaja klic v sili. Ob 19.38 je kontrola zračnega prometa sprožila postopek iskanja in reševanja, sodelovali so gorski reševalci iz Bovca in Tolmina ter tamkajšnji gasilci, na pomoč sta prišla tudi helikopterja Slovenske vojske in policije. Razbitine letala pa so našli ob 00.52 na območju Mrzle doline pod Krasjim vrhom, še navaja uvodno poročilo.
Žrtve letalske nesreče, tri slovenske državljane, stare od 31 do 33 let, so nato v popoldanskih urah s helikopterjem prepeljali v dolino.
Štirisedežno motorno letalo Piper je bilo last družbe Propilot iz Domžal, je takrat za STA potrdil njen lastnik Primož Lajevec. Letalo so sicer uporabljali za šolanje, v četrtek popoldan pa ga je posodil prijatelju, ki je dva svoja prijatelja na Bovško odpeljal na rafting.