Po besedah strokovnega direktorja ginekološke klinike Lukanovića, ki je danes vodil sejo strokovnega sveta, je bila podpora Pfeiferjevi soglasna.
Pferiferjeva pa je dejala, da jo je odločitev, da mora odgovarjati za program otroške srčne kirurgije, nekoliko začudila, “ker sem prva od zaposlenih v UKC, ki je bil sploh poklican, da odgovarja za ta program”. Tako bi prej pričakovala, da bi odgovarjali akterji, ki so bili udeleženi v “starem” programu otroške srčne kirurgije, ki se je izvajal med letoma 2007 in 2014 in je mednarodna nadzorna komisija pri Zdravniški zbornici Slovenije ugotovila kar nekaj pomanjkljivosti.
Na vprašanje, ali pričakuje, da bo svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) sledil mnenju strokovnega sveta pri odločanju o njeni odgovornosti, pa je Pfeiferjeva dejala, da je to enigma. Kot je pojasnila, so se na treh sejah sveta pogovarjali zelo strokovno o tej temi, nato pa so želeli še mnenje strokovnega sveta. “Kaj pa se bo politika odločila, je odvisno od njih in tistih, ki so morda v ozadju,” je dejala.
“Stojim za svojim dobrim delom. V programu otroške srčne kirurgije sem naredila nekaj pozitivnih korakov,” je dejala na novinarski konferenci. Tako je lani ustanovila aritmološki konzilij za cel UKC, ki je po njenih navedbah dodana vrednost in ga vsi strokovnjaki s tega področja pozdravljajo in hvalijo, saj je sedaj obravnava timska.
Prav tako se je pod njenim vodstvom ustanovil center za obravnavo bolnikov s prirojeno srčno napako. Ustanovitev sicer še ni dokončna, saj mora zadnjo besedo dati še zdravstveni svet. So pa imeli “konstruktivne debate, izboljšujemo komunikacijo med zdravniki različnih specialnosti, ki delujejo v tem centru”. Po njenem mnenju so tudi tukaj na zelo dobri poti.
Se je pa zaradi ustanavljanja projektnega sveta, ki bo bdel nad vzpostavitvijo sodelovanja UKC s tujim centrom za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, nekoliko spet oddaljil podpis pogodbe s tujim centrom, je pojasnila in dodala, da komaj čaka na podpis pogodbe. Projektni svet se bo po njenih navedbah prvič sestal čez dva dneva.
Pfeiferjeva je tudi dejala, da sedi na mestu strokovne direktorice, ker so jo k temu povabili nekateri sodelavci, ki so želeli spremembe v smeri izboljšave tako v obravnavi bolnikov kot tudi organizacijske spremembe in izboljšanje pogojev dela. Tako se je, kot je poudarila, pustila prepričati h kandidaturi in ni šla v to iz karierističnih ambicij.
“Vse, kar sem počela v tem času, je bilo predvsem v dobro bolnikov, v konkretnem programu v dobro otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Predvsem sem pa delala na tem, da bi si nazaj priborili zaupanje staršev,” je dejala in poudarila, da se sedaj dobro dela v službi za kardiologijo pediatrične klinike, kjer so bile sicer krizne razmere dolga leta.
Škode za zdravje bolnikov, ki so bili obravnavani od decembra lani, ko se je zamenjalo vodstvo tega oddelka, do danes praktično ni bilo, trdi Pfeiferejva. “Bili so neki manjši odkloni, ampak takšni se lahko dogajajo dnevno na drugih oddelkih, a noben ne naleti na tako dramatičen odziv kot na tem oddelku,” je dejala.
“Odkar ni motečih faktorjev, tim deluje izjemno homogeno. Diskutirajo o problemih in iščejo rešitve. Vključujejo tudi strokovnjake iz obeh centrov, s katerimi sodelujemo,” je dejala in dodala: “Razmere na otroški kardiologiji so zelo dobre. V zadnjem času smo dobili nekaj spontanih pisem pohval staršev, kar je znak, da tim dobro obravnava otroke.”
Tako Lukanović kot Pfeiferjeva sta bila kritična do tega, da je v javnost prišla analiza primera smrti dojenčka oktobra 2015. “Nerazumljivo in nesprejemljivo, da podatki, ki niso do konca ovrednoteni, pridejo v javnost in se z njimi manipulira,” je dejal Lukanović. Tako pričakuje, da se bo “zaščitilo kolege pred medijskim linčem za napake, ki še niso bile dokazane”.
Poleg tega bodo šli v revizijo, da bi našli tistega, ki je dal dokument v javnost, čeprav se zaveda, da bo to težko. “Ni nezanemarljivo dejstvo, da je bila vložena ovadba zoper dva od treh zdravnikov, ki delujejo na oddelku,” je dejal. Po njegovem mnenju bi bila ovadba podpisana z imenom in priimkom, če bi bila vsebinska.
Pfeiferjeva pa je dodala, da je v analizi veliko zavajajočih podatkov, poleg tega v okviru analize ni bil opravljen niti en intervju s sodelujočimi v obravnavi. Kje je po njenem mnenju vzrok za to, pa ni želela komentirati. Zaradi tega primera in ker je tudi v primeru smrti 14-letnega dečka septembra lani prišlo do razhajanj med zapisnikom in poročilom analize, se je Pfeiferjeva odločila, da bo odbor za pravno-etična vprašanja pri zdravniški zbornici prosila za razsojo o tem, ali je varnostna analiza potekala v redu.
Zatrdila je, da o analizi ni vedela nič, dokler o tem ni prebrala v medijih. O tem, zakaj pa je trajalo skoraj dve leti od smrti otroka za pripravo analize, pa je rekla, da lahko ugiba, da so morda na osnovi obdukcijskega izvida ugotovili, da bi bilo življenje tega dojenčka končano tako ali tako.
Glede sistemskih pomanjkljivosti, na katere opozarja analiza, pa je Pfeiferjeva dejala, da so v UKC šele v fazi nakupa CT-aparata, ki bi omogočil poseg brez anastezije. Takoj, ko je prevzela funkcijo, je začela s projektom adaptacije in širitve katetrskega laboratorija, sedaj je na ministrstvu projektni predlog.
Na sejo strokovnega sveta je prišel tudi Rajko Kenda, ki se mu je v četrtek iztekel mandat strokovnega direktorja pediatrične klinike, a jo je še pred začetkom moral zapustiti. To mu je, kot je dejal medijem, zaukazala Pfeiferjeva. Kenda se je sicer Pfeiferjevi javno zoperstavil, potem ko ga je želela razrešiti s položaja zaradi objektivne odgovornosti za stanje na otroški kardiologiji, a se je razrešitvi izognil, saj se mu je prej iztekel mandat.
Kot je dejal danes, je bila ta seja posledica poziva sveta UKC kot tudi njegove pobude na prejšnji seji strokovnega sveta, ko je še bil strokovni direktor, da bi glasovali o nezaupnici Pfeiferjevi. A so takrat sklenili, da bodo to razpravo opravili na naslednji seji, je pojasnil. Zato je danes tudi želel pojasniti razloge, zakaj je predlagal glasovanje o njeni nezaupnici.
