“Za 18 mesecev ali eno leto ne moreš ustaviti zdravstva, ker drugače nam bo grozilo, da bi zaradi zapletov ali kroničnih bolezni izgubili več ljudi kot pa zaradi epidemije,” je v pogovoru za STA poudaril Albreht, ki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vodi Center za zdravstveno varstvo in je tudi predsednik Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Sprostitev ukrepov za zajezitev epidemije, tudi ukrepov v zdravstvu, ki se zdaj primarno ukvarja z zdravljenjem covida-19, po njegovem mnenju ne bo potekalo črno-belo. Jasno je, da so v tem trenutku omejitveni ukrepi nujni, in da zaenkrat nimajo alternative. “Tistega, ki potrebuje operacijo, ki ta hip mogoče ni nujna, lahko pa postane v nekaj mesecih, bo pač treba operirati,” je dejal. Potreben bo dogovor na mednarodni ravni, kako pristopiti k temu, saj to ni zadeva, ki bi jo lahko rešila Slovenija sama.

Obdobje 18 mesecev je omenil zato, ker je ena od ameriških analiz pokazala, da bi poldrugo leto trajalo postopno prekuženje populacije na način, da bi naenkrat težje zbolevalo le toliko ljudi, kolikor jih zdravstveni sistem prenese. “Težko pa si predstavljamo, da bi za toliko časa ustavili državo,” je opozoril.

Po njegovem mnenju ukrepi, ki jih je sprejela država za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ustrezajo stopnji epidemije. “V tem trenutku je ustavljeno vse tisto, kar je prej omogočalo hitrejše širjenje virusa,” je dejal. “Začetni kazalci kažejo na to, da pri nas ni tako hitre rasti števila novih primerov, čeprav je res, da so povsod zamiki. Zagotovo pa je dosledno upoštevanje napotkov za socialno razmikanje še potrebno, vsaj toliko časa, dokler ne bomo videli zmanjšanja števila novih primerov. Ti pa še vedno naraščajo, pa čeprav dnevno sedaj na ravni približno pet odstotkov,” je povedal.

“Doslej je v Sloveniji za razliko od Italije večina zbolelih mlajših od 70 let, zato je breme nekoliko manjše kot v Italiji. Ampak to se lahko hitro spremeni,” je poudaril in opozoril na žarišča okužb v domovih za starejše, kjer je najbolj ranljivo prebivalstvo.

“A tudi če bomo pri obvladovanju epidemije nekaj časa uspešni in bomo presekali njen potek, bo večina ostala občutljiva na virus. Zato je treba paziti, da ne izbruhne tudi pozneje,” je opozoril Albreht.

V kakšni fazi je epidemija, kdaj bo vrh in kdaj konec, je po njegovem mnenju nehvaležno ocenjevati. “Soočeni smo z boleznijo, kakršne še ni bilo v novejšem času. Ugibanje in ocenjevanje je zelo nehvaležno. Pri gripi smo se tolažili, da ugaša, ko je toplejše vreme, da se takrat težje prenaša. Tukaj si tega ne želi nihče zagotavljati. Prenos je namreč možen tudi v tropskem okolju, denimo v Singapurju, kjer je temperatura čez 30 stopinj Celzija. Torej nas sama temperatura ne bo rešila,” je pojasnil.

Po ocenah ameriškega centra za nadzor bolezni (CDC) bi se morda julija ali avgusta pojavnost okužb zmanjšala. “Seveda pa se vsi bojijo naslednje zime, ker bomo spet bližje skupaj. Ker bo hladni del leta, bi lahko prišel drugi val. Ta ugotovitev temelji tudi na španski gripi, kjer je bil drugi val hujši kot prvi. Zapisi iz tistega časa so, da je bilo tako hudo, da kmetje na Slovenskem niso mogli pobrati pridelka,” je povedal.

Ob tem je opozoril, da ta virus skoraj zagotovo ne bo kar izginil. “To bi bila kar nekakšna otročja želja. Ta okužba ni zamejena, razširjena je po vsem svetu in lahko vstopa v populacijo. Pri gripi ima nek del prebivalstva neko zaščito in je prisotna delna kolektivna imunost. Tukaj pač tega nimamo.”

Glede pomislekov v javnosti o tem, ali se v Sloveniji testira zadosten delež prebivalstva, pa Albreht opozarja, da niso testirani le tisti bolniki, ki kažejo hujše simptome bolezni. “Primarno so testirani ti s simptomi, testira pa se tudi njihove kontakte, med asimptomatskimi pa denimo vse ljudi v karanteni, med katerimi prevladujejo tisti, ki se vračajo iz tujine.”

Ljudi sicer najbolj skrbi potek covida-19 brez simptomov. Po nekaterih podatkih naj bi bolezen brez simptomov potekala pri četrtini okuženih, ki pa še vedno v določeni meri lahko širijo virus. “Prednost toplega dela leta je, da kdor bo takrat imel hud kašelj in vročino, ne bo imel gripe. To bo zagotovo covid-19,” je dejal.

Stroka tudi ni najbolj enotna glede nošenja zaščitnih mask v javnosti. “Vsi, ki smo študirali za zdravstvene poklice, smo se učili pravilnega nameščanja in odstranjevanja zaščitne maske in smo tudi v začetku s tem imeli težave. Torej je osnovna bojazen, ali bodo ljudje pravilno ravnali s temi maskami, pri čemer je kirurške maske treba menjati na vsaki dve uri, ker se navlažijo in ne nudijo zadostne zaščite, pa tudi namestiti in odstraniti jih je potrebno pravilno,” je pojasnil.

“A zaradi različnih oblik prenosa virusa, ki so zdaj vedno bolj potrjene, je prišlo tudi do sprememb stališč nekaterih uglednih organizacij. Tudi ameriški CDC bo zelo verjetno predlagal, da se uvede obvezno nošnjo mask v javnosti na način, kot je bil predlagan pri nas, torej v zaprtih javnih prostorih, da bi lahko preprečili vsaj nekaj prenosa prek drobnih kapljic,” je še povedal.