Zaradi teh karikatur, krutega umora francoskega učitelja, odziva francoskega predsednika Emmanuela Macrona na islamske skrajneže in ogorčenega odziva muslimanskega sveta na to je grožnja terorističnega napada v celotni Evropi povečana, je za APA opozoril profesor z dunajske univerze.
Vendar pa je za razliko od zadnjih napadov v Parizu, Dresdnu in Nici, ko je bilo uporabljeno hladno orožje, zdaj na Dunaju prišlo do uporabe avtomatskega orožja.
“Dunaj je relativno mehka tarča z relativno malo policijske prisotnosti,” je dejal Stochammer. “Zaradi svobodnega življenja pa smo se tudi zavestno odločili, da ne bomo imeli močno oboroženih varnostnih sil na ulicah, kot je to v drugih evropskih mestih,” je dodal.
Dunaj je tudi diplomatsko središče in prestolnica nevtralne države v Srednji Evropi in zato v središču zanimanja mednarodne skupnosti. To kažejo tudi mednarodni odzivi na ta teroristični napad, je še pojasnil avstrijski profesor.
Sam sicer meni, da je bil napad načrtovan za kasnejši čas, a so se napadalci odločili, da ga izvedejo prej, saj so se v Avstriji z današnjim dnem začeli izvajati poostreni ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Med drugim bo v veljavi policijska ura med 20. in 6. uro.
Če je šlo za organizirano teroristično celico, so napad lahko pripravili v zgolj nekaj dneh. Poleg tega jim je šlo na roko tudi dejstvo, da imajo policisti in varnostni organi več dela z nadzorom spoštovanja ukrepov za zajezitev covida-19.
Koliko je bilo napadalcev, namreč za zdaj še ni jasno. Ubit je bil en napadalec, koliko je imel pomočnikov, pa policisti še ugotavljajo. Avstrijski notranji minister Karl Nehammer je pojasnil, da je bil ubiti napadalec 20-letni Kujtim Fejzulai, po poreklu iz Severne Makedonije, ki je imel tudi avstrijsko državljanstvo. V preteklosti je že bil kaznovan zaradi terorističnega združevanja, je povedal minister.
Profesorja Stockhammerja sicer ponedeljkov teroristični napad na Dunaju ni povsem presenetil. V preteklosti je že bilo nekaj napadov, prav tako so jih nekaj uspešno preprečili. “Dunaj ni otok blaženih, kot bi si to mnogi radi predstavljali,” je opozoril profesor.
Tuje obveščevalne službe so pogosto opozarjale na nevarnost, Avstrija pa ima tudi “precej razvito islamistično sceno”. “Ko je šlo za migracije v t. i. kalifat, torej v Sirijo ali Irak, je bila Avstrija na četrtem mestu v Evropi,” je spomnil profesor. Skupaj je v t. i. Islamsko državo (IS), ki je leta 2015 bliskovito zasedla velika območja Sirije in Iraka, odšlo 320 borcev iz Avstrije.
Opozoril je sicer, da je še prezgodaj, da bi lahko avtomatično sklepali, da so napadalci prišli iz vrst povratnikov. Vendar pa po njegovem mnenju obstajajo indici za povezavo z džihadistično sceno. Tudi minister Nehammer je pred tem dejal, da je napadalec simpatiziral z IS.
Stockhammer pa je zavrnil informacije, da naj bi bil napad na Dunaju povračilo za avstrijsko sodelovanje v koaliciji proti IS, kar je objavilo ameriško podjetje SITE, ki sledi islamističnim spletnim stranem. “To je morda malce pretirano. Seveda se skuša vedno iskati širši, mednarodni kontekst, vendar pa mislim, da gre predvsem za evropsko ozadje,” je še menil avstrijski profesor za APA.
