“V poplavi neverjetnih popustov bomo potrošniki tehtali, kdaj cena kaže na dober posel in kdaj na spletno goljufijo. Raje dobro preverimo spletno trgovino še pred nakupom, kot da denar nakažemo goljufu,” je osnovno sporočilo Si-Certa.
Kot poudarjajo, si je pri spletnem nakupovanju bolje vzeti čas in natančno preveriti spletno trgovino in samega trgovca, saj nas to lahko obvaruje pred poznejšo finančno škodo. Po navedbah Si-Certa ne gre zgolj za nedostavljene izdelke, ampak tudi za zlorabe kreditne kartice.
V centru z obžalovanjem ugotavljajo, da ne obstaja en sam opozorilni znak, ki bi z gotovostjo kazal na spletno prevaro. Spletni uporabniki morajo zato poiskati čim več informacij in se naučiti brati med vrsticami.
Vse lažne spletne trgovine so namreč po pojasnilih Si-Certa zasnovane po istem kopitu – izdelki priznanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna na vse konce sveta, vsi artikli so na zalogi, ni pa prav nobenih podatkov o samem podjetju, ki stoji za trgovino. To je to tako že prvi znak, ki ne vzbuja zaupanja.
Uporabniki morajo zato pred nakupom vedno preveriti vse navedene kontaktne podatke in pogledati, ali je na voljo podpora prek telefona oz. elektronske pošte ali je na strani zgolj kontaktni obrazec. Kot obvezno v Si-Certu navajajo tudi preverbo podatkov o domeni na strani https://whois.domaintools.com/ in vseh pogojev plačila, vračila in dostave.
Kupci se morajo, tako v Si-Certu, zavedati, da nakup pri slovenskem trgovcu oz. znotraj EU predstavlja varovalko, saj evropske potrošnike ščiti enotna potrošniška zakonodaja. V primeru težav se lahko tudi obrnejo na tržni inšpektorat ali Evropski potrošniški center. Pri nakupih zunaj EU, največkrat gre za Kitajsko, pa so potrošniki brez pravic in prepuščeni dopisovanju s trgovcem, ki v primeru lažne spletne trgovine sploh ne obstaja.
V drugem koraku bi morali kupci preveriti tudi možnost različnih plačilnih sredstev, pri čemer je prav tako pomembno, da je na drugi strani zaupanja vreden trgovec. Kot pravijo v Si-Certu, ne drži prepričanje, da gre ob vnosu številke kreditne kartice prek šifrirane HTTPS povezave že samo po sebi za znak varne spletne trgovine.
“Šifrirana povezava je zgolj predor, kjer nihče ne vidi podatkov kreditne kartice. Vendar če na drugi strani tunela stoji goljuf, bo prav tako prejel podatke,” so ponazorili. Zato opozarjajo, da naj potrošniki podatke kreditne kartice vnesejo le po tistem, ko preverijo, kdo dejansko stoji za spletno trgovino.
V Si-Certu so letos spet obravnavali več primerov lažnih spletnih trgovin z avtomobili, kjer so bili zneski oškodovanj visoki več tisoč evrov. Posebnost teh spletnih mest je, da natančno skopirajo podobo povsem zanesljivih spletnih trgovcev z avtomobili. Tako imajo tudi navedene podatke o podjetju, saj to dejansko obstaja, in je starost domene praktično edini indikator, da gre za prevaro.
Goljufi pa izkoriščajo tudi dostavne službe. V Si-Certu od marca tako prejemajo številne prijave zaradi zavajajočih elektronskih sporočil, ki zlorabljajo podobo in ime podjetij Pošta Slovenije in DHL. Goljufi pošiljajo lažna obvestila, da potrošnika čaka paket, plačati mora le še stroške dostave.
Nepremišljen klik na takšno povezavo vodi na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali kreditno kartico. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo, še opozarjajo v Si-Certu.
