Prve debate o krajšem delavniku so se na švedskem začele že pred 13 leti. V tem času se je rodilo kar nekaj izvirnih idej in, kot kaže, jih bo Švedska med prvimi na svetu tudi uresničila (ena takih je, da bi starejši od 40 let delali samo 4 dni na teden). Svoje navdušenje nad novimi načini zaposlovanja so podkrepili s številkami in zdi se, da švedskemu gospodarstvu še nikdar ni šlo tako dobro, kot prav sedaj. Za 30-urni delovni teden so se prvi odločili pri Toyoti, kjer so že leta 2003 vpeljali 6-urni delovnik. Prvo leto se jim je dobiček povečal za več kot 20 odstotkov, s podobno rastjo pa so napredovali tudi, ko je bila cela Evropa v krizi. Takih primerov podjetij je na Švedskem že več sto. So pa vladni ekonomisti izračunali še en izredno pomemben vpliv skrajšanega delavnika. Zaposleni s krajšim delovnim časom kvalitetneje preživljajo prosti čas. Država zasluži več z davki. Zadovoljni zaposleni so manj na bolniških (skoraj za 30 odstotkov manj). Tudi stroški za zdravstvo so občutno nižji … Raziskave so med drugim pokazale, da imajo zadovoljni zaposleni 17 odstotkov manj prometnih nesreč. Kako pa znižanje delovnega časa vpliva na osebne dohodke? Če mislite, da Švedi zaradi tega maj zaslužijo, se motite. Podjetja, ki so se odločila za prehod na 30-urni delavni teden, so plače zaposlenim sprva res znižala za 25 odstotkov, vendar pa so že v nekaj mesecih dosegli višino dohodkov pred prehodom in v povprečju v letu in pol presegli prejšnje višine. Na Švedskem je namreč običajno, da so zaposleni soudeleženi pri dobičku. Skrivnost, da severnjaki lahko eksperimentirajo s plačami in zaposlitvami, se skriva v bruto prihodkih. Povprečen Šved namreč na leto zasluži 60.430 dolarjev. Za primerjavo: povprečna letna plača Slovenca je 24.002 dolarja.Gospodarstvo
