Kristersson je upal, da mu bo uspelo sestaviti manjšinsko vlado v sestavi njegove Zmerne stranke in krščanskih demokratov. Glede na to, da sta mu podporo odrekli dve tradicionalni zaveznici znotraj desnosredinskega bloka štirih strank, je bilo že vnaprej znano, da ima le majhne možnosti za izvolitev. Podprli so ga sicer skrajno desni Švedski demokrati.

Proti njemu je danes glasovalo 195 od 349 poslancev. Podprlo ga je 154 poslancev. Za izvolitev bi moralo proti njemu glasovati manj kot 175 poslancev. “Škoda. To je izgubljena priložnost, da bi se lotili problemov na Švedskem,” je po glasovanju medijem povedal Kristersson, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Švedska je tako prvič v sodobni zgodovini oz. prvič po letu 1971, ko je država dobila enodomni riksdag, doživela zavrnitev premierskega kandidata, ki ga je predlagal predsednik parlamenta, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Norlen lahko sedaj še trikrat predlaga kandidata za premierja, nato bodo avtomatsko na vrsti nove parlamentarne volitve. Kot je predsednik parlamenta povedal danes, je bilo to, da je predlagal Kristerssona, nujno za prekinitev blokade v parlamentu.

Na parlamentarnih volitvah 9. septembra nobeden od obeh tradicionalnih političnih blokov ni osvojil zadostne večine za sestavo nove vlade. Desnosredinsko zavezništvo štirih opozicijskih strank pod vodstvom Kristenssonove Zmerne stranke je osvojilo 143 mandatov. Levosredinski blok treh strank, ki ga vodi premier Löfven, pa si je zagotovil 144 sedežev. Skrajno desni Švedski demokrati so zasedli 62 poslanskih stolčkov, a so vse stranke zavrnile sodelovanje z njimi.

Švedsko za zdaj še vedno vodi vlada, ki opravlja tekoče posle, pod vodstvom vodje socialnih demokratov Stefana Löfvena. Ta konec septembra ni dobil zaupnice v parlamentu za vodenje nove vlade.