Kot je sporočilo švedsko tožilstvo, se je “direktorica javnega tožilstva Marianne Ny danes odločila, da opusti preiskavo proti Julianu Assangeu zaradi domnevnega posilstva”.
Švedska je leta 2010 za Avstralca izdala nalog za aretacijo v povezavi z domnevnim posilstvom iz leta 2010, ki ga danes 45-letni Assange vseskozi zanika in zatrjuje, da je bil spolni odnos z žensko, ki ga je obtožila posilstva, sporazumen.
Ko je v Veliki Britaniji izgubil bitko proti izročitvi Švedski, se je leta 2012 zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer biva vse odtlej.
Kot trdi Assange, se boji, da ga bodo v primeru izročitve Švedski od tam izročili ZDA, ki ga iščejo zaradi objave zaupnih dokumentov na straneh Wikileaksa.
Londonska policija je sicer danes sporočila, da ga bodo morali kljub opustitvi švedskega pregona vseeno aretirati, če bo zapustil ekvadorsko veleposlaništvo, in sicer zato, ker se leta 2012 ni predal sodišču.
Britanske oblasti zaenkrat tudi niso ne potrdile ne zanikale, ali so morda dobile zahtevo za aretacijo Assangea od ZDA. Londonska policija je v izjavi za javnost opozorila le, da so delovali na podlagi evropskega pripornega naloga zaradi obtožb o zelo hudem kaznivem dejanju.
“Zdaj, ko se je situacija spremenila in so švedske oblasti opustile nadaljnjo preiskavo primera, pa Assange ostaja iskan zaradi sicer precej blažjega kaznivega dejanja. Policisti bodo temu namenili takšno stopnjo svoje pozornosti in virov, ki ustreza resnosti tega dejanja,” so po poročanju britanskega BBC sporočili iz londonske policije.
Novembra lani so Assangea na ekvadorskem veleposlaništvu tudi zaslišali v prisotnosti namestnice švedskega generalnega tožilca Ingrid Isgrenove in švedskega policijskega inšpektorja. Isgrenova bo danes skupaj z Nyjevo na novinarski konferenci predstavila odločitev glede opustitve pregona proti Assangeu, je poročala dpa.
Njegov odvetnik Per E. Samuelson je sicer v začetku maja vložil novo prošnjo na pristojno švedsko sodišče za preklic švedskega naloga za aretacijo. Kot razlog je odvetnik navedel javne izjave visokih ameriških predstavnikov o tem, da ZDA hočejo Assangeovo aretacijo.
Odvetnik je navedel zlasti nedavne izjave vodje Cie Mikea Pompea, češ da se Assange ne more več skrivati za pravili o zaščiti svobode govora. Izpostavil je tudi besede pravosodnega ministra ZDA Jeffa Sessionsa, da je aretacija Assangea “prednostna naloga”.
Sicer je tudi Assange sam napovedal, da se bo predal, če bodo ZDA izpustile nekdanjo ameriško vojakinjo Chelsea Manning, ki je tedaj še kot vojak Bradley Manning Wikileaksu predala zaupne ameriške diplomatske depeše, kar je povzročilo velik škandal v svetu in povzročilo veliko škodo ZDA. Manningova je bila zaradi tega leta 2013 obsojena na 35 let zapora. Po pomilostitvi pa je minulo sredo vendarle prišla na prostost.
