Visoko raven zaščite v Sloveniji uživata predvsem italijanska in madžarska manjšina, ki prejemata širok spekter pravic in tudi visoko stopnjo avtonomije. Pripadniki teh dveh manjšin med drugim prejemajo državno podporo za razvoj njihove nacionalne identitete in kulture, mediji predvajajo vsebino v njihovem materinem jeziku, država pa njegovo rabo spodbuja tudi v javnih sferah.
V manj ugodnem položaju pa je v Sloveniji romska skupnost, je ugotovil Svet Evrope. Romom naj bi zakon o romski skupnosti iz leta 2007 sicer izboljšal položaj, vendar nekatere lokalne oblasti ne izvršujejo njegovih določil, vlada pa pri tovrstnem ravnanju ne ukrepa.
Slovenija je sicer pri soočenju z vzroki ključnih težav Romov že sprejela nekaj pomembnih ukrepov, predvsem na področju nastanitve ter zagotavljanja osnovnih potreb skupnosti. Vendar kljub temu nekatera romska naselja ostajajo v negotovih razmerah, še posebej na jugovzhodnem delu države. Tu številne skupnosti še vedno nimajo dostopa do tekoče vode, elektrike in kanalizacije, še vedno pa se izobražuje le peščica romskih otrok, še opozarja poročilo.
Svet Evrope zato Slovenijo poziva k večjemu prizadevanju za uzakonitev romskih naselij ter ureditev bivanjskih razmer pripadnikov. Slovenija bi morala izboljšati tudi enakost dostopa do izobrazbe vseh romskih otrok, poseben poudarek pa bi pri tem morala nameniti predšolskim otrokom. Povečati bi se moralo tudi število romskih pomočnic v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, romska naselja pa bi se morala preoblikovati v večnamenske centre.
V poročilu Svet Evrope opozarja tudi na naraščanje sovražnega govora proti tej skupnosti, še posebej na spletu. Kljub javnim in civilnim pobudam za preprečevanje tega nedopustnega govora, je bila namreč kazensko preganjana le peščica primerov. Slovenijo zato poziva, naj poveča prizadevanja na tem področju in naj obsodi uporabo sovražnega govora v javni sferi.
Svet Evrope je med drugim Sloveniji predlagal tudi zbiranje podatkov o položaju pripadnikov manjšin, pomoč osebam brez urejenega statusa, osveščanje javnosti o pravicah manjšin in socialni raznolikosti v izobraževanju ter prizadevanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Romov.
Danes v Evropi obeležujemo 20 let veljavnosti Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, ki je prvi multilateralen pravno zavezujoč instrument za varstvo narodnih manjšin in tvori jedro evropskega manjšinskega prava.
Konvencija izpostavlja, da je varstvo narodnih manjšin ter svoboščin in pravic njihovih pripadnikov sestavni del mednarodnega varstva človekovih pravic, in določa načela in cilje, kot je enakost pripadnikov manjšin na družbenem, ekonomskem, političnem, javnem in kulturnem področju.
Konvencijo je doslej ratificiralo 39 držav od 47 članic Sveta Evrope, Slovenija pa je k njej pristopila 25. marca 1998.
