“Evropa se sooča s šokantno realnostjo: antisemitska kazniva dejanja ter kazniva dejanja proti muslimanom in druga rasistična kazniva dejanja so dosegla alarmantno stopnjo, najnovejši primer pa je streljanje v nemškem Hanauu z devetimi smrtnimi žrtvami in več poškodovanimi. Tovrstna grozljiva dejanja so pogosto posledica strupenih besed in teorij zarote, ki se širijo prek družbenih omrežij in svetovnega spleta,” je ob objavi poročila izpostavila generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić.
Ob tem je zahtevala ustavitev širjenja toksične retorike rasističnih skrajnežev, ki napadajo srčiko “naših demokracij”. Države članice SE je pozvala k skupnemu ukrepanju proti naraščajoči desničarski grožnji, vključno s sodelovanjem z ECRI in uveljavljanjem njegovih priporočil.
ECRI v poročilu navaja, da so tarče dolgotrajnih predsodkov, diskriminacije, ksenofobne retorike in nasilja muslimani, Judje, Romi ter temnopolti. Ksenofobni nacionalisti pogosto predstavljajo islam kot vero, ki je tuja nacionalni kulturi ter identiteti številnih članic Sveta Evrope, dodaja.
ECRI tudi ugotavlja, da medtem, ko so številne države napredovale glede prizadevanj pri doseganju enakosti za pripadnike LGBTI skupnosti, so nekatere druge države ubrale povsem drugačno pot in so osebe LGBTI še vedno žrtve nadlegovanja, groženj in nasilja.
Naraščajoči občutek negotovosti med Evropejci ob tem še naprej spodbuja protimigracijska stališča. Večji kot je občutek zapostavljenosti zaradi gospodarskih in družbenih stisk, več je ljudi, ki menijo, da enakost in vključenost povzročata nadaljnjo neželeno konkurenco in ogrožata že tako usihajoče vire, menijo v ECRI. Ta stališča na veliko izkoriščajo ksenofobični nacionalisti, dodaja komisija, ki za reševanje tega vprašanja poziva k bolj proaktivnemu pristopu in podporam za vključujoče izobraževanje.
Na volitvah v Evropski parlament ter nekaterih parlamentarnih volitvah posameznih držav je bil zabeležen porast populističnih, skrajnonacionalističnih strank, dodaja komisija, ki pa kot novost izpostavlja zlasti to, da vedno več glavnih političnih strank zagovarja restriktivne politike glede migracij in integracij, kar je bilo v preteklosti izključno domena skrajno desnih strank.
Različne predvolilne kampanje v lanskem letu so po njenem prepričanju tako pokazale, da je ponovno v porastu skrajno nacionalističen, ksenofoben, rasističen ter do istospolnih in transpolnih oseb sovražen govor, ki pronica in tudi daje ton družbenim omrežjem. Žalitve in ponižujoče opazke, ki bi v preteklosti veljale za nesprejemljive, so postale nova norma, sovražni govor, ki je izziv za temeljno načelo človekovega dostojanstva, pa da se širi tudi v nedigitalno, vsakodnevno življenje.
Položaj je dodatno poslabšalo dejstvo, da tistim, ki zagovarjajo interese ranljivih skupin, državnim organom za enakost, še vedno primanjkuje finančnih sredstev in osebja kot tudi pooblastil, da bi lahko zagotovili podporo žrtvam in jih zastopali pred sodišči, še opozarja ECRI.
Ob tem poziva, da je treba v celoti priznati in podpreti pomembno vlogo organizacij civilne družbe. Prepričani so namreč, da v nekaterih državah pravno, besedno in včasih celo fizično okolje, v katerem delujejo nevladne organizacije in zagovorniki človekovih pravic, do njih postaja vse bolj sovražno.
Celotno poročilo je dostopno na naslovu: https://rm.coe.int/ecri-annual-report-2019/16809ca3e1
