V Sipriju so izračunali, da so države sveta lani skupaj za orožje namenile 1822 milijard ameriških dolarjev. Na vrhu seznama so ZDA, ki so lani za vojsko namenile 36 odstotkov svetovne vsote oz. 649 milijard dolarjev. To predstavlja 3,2 odstotka ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP).
Ameriški vojaški proračun se je zvišal prvič po letu 2010, v primerjavi z 2017 pa je višji za 4,6 odstotka. Trend povečevanja pri Sipriju pričakujejo tudi v prihodnjih letih, ko naj bi okrepili modernizacijo oborožitve z novimi tehnologijami. To naj bi bilo sicer glavno gonilo povečevanja vojaških sredstev tudi pri drugih državah.
Na drugem mestu je Kitajska, ki je lani za vojsko namenila 250 milijard dolarjev ali 14 odstotkov svetovne vsote. Skupno ta azijska velikanka za vojsko nameni 1,9 odstotka svojega BDP.
Kitajski vojaški proračun se je sicer povečal že 24. leto zapored, lani za 5 odstotkov. Skupno se je v zadnjem desetletju povečal kar za 83 odstotkov, v primerjavi z letom 1994 pa je kar desetkrat večji.
Ostale države so precej “zadaj”. Savdska Arabija na tretjem mestu je za orožje lani namenila 67,6 milijarde dolarjev. To je sicer za 4,6 milijarde dolarjev manj kot leta 2017, še vedno pa to predstavlja kar 8,8 odstotka njenega BDP. Sledita Indija s 66,5 milijarde in Francija s 63,8 milijarde dolarjev, Rusija pa je tokrat z 61,4 milijarde dolarjev nazadovala s četrtega na šesto mesto.
Ruski vojaški izdatki so se sicer nominalno znižali za 3,5 odstotka glede na leto 2017, a predvsem na račun depreciacije rublja. V nacionalni valuti pa ruska vojaška sredstva ostajajo konstantna pri 3,9 odstotka BDP.
Ti izdatki in ruska dejanja zlasti na vzhodu Ukrajine so vzpodbudili tudi krepitev obrambnih proračunov v Ukrajini in vzhodnoevropskih članicah EU, kot so Poljska, Romunija, Litva, Latvija in Bolgarija. Zgolj Ukrajina je lani povečala obrambni proračun za 21 odstotkov na 4,8 milijarde dolarjev, Poljska pa za 8,9 odstotka na 11,6 milijarde, navajajo v Sipriju.
Prvo deseterico na seznamu držav z največjimi vojaškimi proračuni sicer sestavljajo še Velika Britanija (50 milijard), Nemčija (49,5 milijarde), Japonska (46,6 milijarde) in Južna Koreja (43,1 milijarde dolarjev).
Sipri izpostavlja tudi Turčijo, ki je lani svoj vojaški proračun okrepila za 24 odstotkov na 19 milijard dolarjev. To na relativni ravni predstavlja največje letno zvišanje med 15 državami z najvišjimi vojaškimi stroški. Sicer več kot polovico vseh svetovnih vojaških stroškov nosijo članice Nata. Skupno je 29 zaveznic lani za vojsko namenilo 963 milijard dolarjev, kar predstavlja 53-odstotni delež globalne vsote za vojaške izdatke.
V Sipriju izpostavljajo še, da so se vojaški izdatki za 3,1 odstotka okrepili tudi v Južni Ameriki, zlasti na račun Brazilije, ki je vojaški proračun okrepila za 5,1 odstotka. V Afriki so se medtem sredstva za oboroževanje znižala za 8,4 odstotka, za 1,9 odstotka pa so se znižala tudi na Bližnjem vzhodu.
Glede na BDP sicer največ za vojsko namenijo ravno države na Bližnjem vzhodu. Savdska Arabija je v vrhu z 8,8 odstotka BDP, sledijo Oman (8,2 odstotka), Kuvajt (5,1 odstotka), Libanon (5 odstotkov), Jordanija (4,7 odstotka) in Izrael s 4,3 odstotka BDP, še navaja Sipri v danes objavljenem poročilu.
